Madžarski jezik
3. stran
Kratka zgodovina madžarskega jezika
Madžarski jezik spada v ugorfinsko jezikovno družino in se od sosednjih jezikov loči tako po tipologiji (je aglutinacijski jezik), kot tudi po izvoru.
Na družinskem drevesu si oglej jezike, sorodne madžarskemu jeziku.
Risbo je narisala Tajda Perša.
Madžarski jezik po obdobjih
Jezikoslovje deli zgodovino jezika na več obdobij. Meje med posameznimi zgodovinskimi obdobji so večinoma zgodovinski ali kulturnozgodovinski dogodki, ki so prinesli velike spremembe v družbeno in jezikovno življenje. Zgodovino madžarskega jezika delimo na pet obdobij (Kiss−Pusztai szerk. 2003: 16). S klikom na posamezno obdobje boš o posameznem obdobju izvedel več.
Prastaro obdobje madžarskega jezika (1000 pr. n. št.–896 n. št.) traja od samostojnega obstoja madžarskega jezika do naselitve. V tem obdobju se je spremenil življenjski prostor, posledično tudi jezik in kulturno okolje. Madžarska jezikovna skupnost se je srečevala z doslej neznanimi jeziki, življenjskimi slogi in kulturami.
Staro obdobje madžarskega jezika (896–1526) je obdobje od naselitve do bitke pri Mohaču. Za prvo obdobje (do 1370) je značilna latinska pismenost. Zaradi viharnih zgodovinskih časov in ekonomične uporabe pergamenta skoraj ni ohranjenih jezikovnih spominov v madžarskem jeziku. V nekaterih listinah, zapisnikih se najdejo madžarske besede v latinskih besedilih. Naseljeni Madžari so prišli v stik z novimi, predvsem slovanskimi ljudstvi, katerih jezik in kultura sta nanje močno vplivala. Na nadaljnji kulturni razvoj Madžarov je vplival tudi prevzem krščanstva in ustanovitev države. Na madžarski jezik so vplivali predvsem slovanski jeziki in latinščina.
Srednje obdobje madžarskega jezika (1526–1772) je trajalo od bitke pri Mohaču do madžarskega razsvetljenstva. Po Mohaču je država razpadla na tri dele, število prebivalstva je padlo, nastala so ogromna nenaseljena območja. Posledica vojn in naseljevanj so bile velike migracije ljudi, kar je povzročilo mešanje jezikov in narečij. Razvoj meščanske kulture in industrije je okrepil vpliv nemškega jezika. Zaradi reformacije in tiskanja knjig se je razširilo opismenjevanje v materinščini. Proti koncu obdobja se je pojavila potreba po madžarskem knjižnem in strokovnem jeziku.
Novo obdobje madžarskega jezika (1772–1920) je trajalo od razsvetljenstva do trianonske mirovne pogodbe. Za to obdobje so značilne združevalne jezikovne tendence. S Kazinczyjem se je začelo organizirano jezikovno načrtovanje, izoblikovanje t. i. knjižnega jezika. V dokumentih madžarske zakonodaje je madžarski jezik zamenjal latinščino ter leta 1844 postal uraden jezik. Na tej poti je bila odločilna kodifikacija: Madžarska akademija znanosti je leta 1932 pripravila prvi pravopisni slovar. Z obveznim šolanjem se je širil krog opismenjenih.
Novejše obdobje madžarskega jezika (1920−) traja od trianoske mirovne pogodbe do danes. Madžarsko jezikovno skupnost so z določitvijo novih meja umetno ločili (več o tem lahko izveš v tematskem sklopu zgodovina). Madžarska jezikovna skupnost, ki je po delitvi zaživela v različnih državah, se je srečevala z različnimi jezikovnimi situacijami; temu je sledilo jezikovno razslojevanje. Več o vsem lahko izveš tukaj.
Strokovna literatura: Kiss Jenő, Pusztai Ferenc szerk. 2003. Magyar nyelvtörténet. Osiris Kiadó: Budapest.
Najpomembnejši ohranjeni jezikovni zapisi v madžarščini
Ohranjeni jezikovni zapisi nam dajejo informacije o razvoju jezika. Obstaja več tipov jezikovnih zapisov: glose, slovarji, rokopisni in tiskani zapisi (http://www.enc.hu/).
S klikom na posamezno sliko boš izvedel več o jezikovnih zapisih v madžarščini.
Ustanovna listina samostana v Tihanyju je eden najpomembnejših ohranjenih madžarskih zapisov, dokument, ohranjen v izvirniku. V latinskem besedilu so madžarske besede. Listina se navezuje na Andreja I., ki je leta 1055 dal zapisati posest samostana. V listini so poleg lastnih in občih imen ter besednih vez tudi v izvirniku ohranjen madžarski vezni tekst. Vse skupaj je v besedilu 58 madžarskih besed.
Več o listini lahko izveš tukaj:
http://nyelvemlekek.oszk.hu/adatlap/tihanyi_apatsag_alapitolevele.
Nagrobni govor in molitev je najstarejše ohranjeno madžarsko besedilo v latinski cerkveni knjigi, ki jo danes poznamo kot Pray-kodeks. Iz sobesedila sklepamo, da so ga verjetno med letoma 1192 in 1195 prepisali menihi. Sestavljen je iz dveh delov. Prvi del je pogrebni govor (26 vrstic), drugi pa 6-vrstična molitev za pokojnega. Pridigo so pripravili tistim, ki niso znali latinsko. Molitev je dobesedni prevod latinskega izvirnika.
Poslušaj besedilo:
http://nyelvemlekek.oszk.hu/tud/multimedia_nyelvemlekeinkrol.
Marijina tožba je eden najstarejših ohranjenih zapisov ter obenem najstarejša madžarska pesem. Nastala je v 13. stoletju, odkrili pa so jo leta 1922 v Leuven-kodeksu. Besedilo je dolgo 37 vrstic. Latinski izvirnik je nastal pol stoletja pred madžarskim prevodom. V pesmi se Marija v svoji nemoči joče za svojim križanim sinom Kristusom. Večji del besedila s prostim očesom skoraj ni viden, ker je pergament zbledel (http://www.enc.hu).
Strokovna literatura: Molnár József, Simon Györgyi 1980. Magyar nyelvemlékek. Tankönyvkiadó: Budapest.
Poslušaj besedilo: http://nyelvemlekek.oszk.hu/tud/multimedia_nyelvemlekeinkrol.
Tematski sklop je napisala: Bea Feher
Tematski sklop je uredila: dr. Annamária Gróf
Tematski sklop je recenzirala: dr. Orsolya Nádor
Tematski sklop je v slovenščino prevedla: Žužana Kerčmar Furjan
Slovenski prevod je lektorirala: dr. Melita Zemljak Jontes
