Sosednji narodi in kulture

Uralska ljudstva so v IV. stoletju pr. Kr. živeli v pokrajinah srednjega in južnega Urala. Jezik Ugrofincev in Samojedov se je izoblikoval med letoma 10.000 in 8000 pr. Kr. Po predvidevanjih se je zaradi podnebnih sprememb njihovo prebivališče pomočvirilo, zato so bili prisiljeni poiskati novo prebivališče; posledično se je v času med letoma 2.600 in 2.100 pr. Kr. ugrofinska jezikovna družina rezdelila. Delitev finskih in ugrskih plemen se je zgodila okrog leta 2500 pr. Kr. Pradomovina Ugrov je bila v zahodni Sibiriji. Pramadžari so se od ugrske jezikovne družine, ki je živela ob rekah Tobol in Irtiš, ločili med letoma 1.000 in 500 pr. Kr.

O nahajališču pradomovine so se razvile različne teorije.

Gyula László, znameniti raziskovalec prazgodovine, je v svoji knjigi Naša prazgodovina (Őstörténetünk) predstavil svoje organsko-geografske raziskave. Prišel je do zaključka, da so pri določitvi uralske pradomovine odločilnega pomena breza, smreka in jelša. Ta drevesa so v času skupnega bivanja rasla samo v pokrajini od Rige do Oke, kar je dokazano z raziskovanjem pelodov. Imena listnatih dreves mešanih gozdov srednje Evrope se najdejo samo v ugrofinskih jezikih, v vzhodnih vejah jezikovne družine je moč najti samo imena dreves tajge (http://finnugor.elte.hu/?q=VJfgrostortreg2). Tako je postalo jasno, da pradomovina ni mogla biti v porečju Volge, kot so to predvidevali jezikoslovci.

V času okrog leta 500 pr. Kr. so Pramadžari živeli na področjih med Volgo in Uralom; to področje imenujemo Magna Hungaria. Med 1. in 5. stoletjem po Kr. je nastal samostojen madžarski jezik. V Magna Hungariji so živeli do 8. stoletja. Pod vodstvom prvega znanega madžarskega poglavarja Levedija so se preseljevali proti jugozahodu in tako so Pramadžari prišli v stik z vzhodnoevropskimi stepskimi narodi. Na stepi so vladala ljudstva turškega izvora: Huni, Onoguri (Bolgari) in Kazari. Na stik Madžarov z Onoguri kažejo tuja poimenovanja madžarskega naroda (Hungarian, Hongrois, Ungarn).

Proti zahodu premikajoči se Pramadžari so se naselili v sosedstvu države Hazarov in od njih prevzeli dvojno poglavarsto. (Na čelu plemen je bil glavni poglavar, imenovali so ga kende, dejanskega vladarja pa so imenovali gyula.) Okoli leta 840 so prišli Pramadžari pod hazarsko oblast, Hazar Levedi je dobil ženo. Natančno ni znano, ali je v Levédiji stanoval samo poglavar ali pa celotno Pramadžarstvo.

Med letoma 830 in 850 so se Pramadžari naselili v Etelközu ('med rekama'), med rekama Don in Donava, njihov poglavar je bil Álmos, kasneje pa Árpád. Zaradi odcepitve od države Hazarov in nenehnih napadov Pečenegov so se Madžari preseljevali na zahod.