Sosednji narodi in kulture

Na Dunaju, nato pa v Budimpešti je študiral fiziko in kemijo, v Heidelbergu in Berlinu pa poleg tega še matematiko. Doktoriral je na Univerzi v Heidelbergu leta 1886. Kratek čas je delal na Univerzi v Budimpešti, nato pa v Nemčiji.

Raziskoval je lastnosti katodonih žarkov. Razložil je vpliv fotoelektrizma. Za svoj atomski model na osnovi katodnih žarkov je leta 1905 prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Z Madžarsko akademijo znanosti je bil stalno povezan.

http://www.myshared.ru

Rodil se je v Budimpešti, študij začel v rodnem mestu in ga leta 1924 zaključil na Tehnični fakulteti v Charlottenburgu, kjer je leta 1927 tudi doktoriral. Ukvarjal se je s pojavi v visokonapetosnih mrežah. Do leta 1933 je bil raziskovalec pri podjetju Siemens−Halske, nato pa med letoma 1933 in 1948 pri podjetju British Thomson-Houston. Od leta 1949 do upokojitve je bil profesor na londonskem Imperial Collegu. Leta 1947 je izdelal teorijo holograma, načela je odkril že prej, praktično uporabo metode pa je dosegel z nadaljnjim razvojem laserske svetlobe. Leta 1971 je dobil Nobelovo nagrado za odkritje holograma in njegovega nadaljnjega razvijanja (http://www.feltalaloink.hu/tudosok/gabordenes/html/gabdenindex.htm). Načelo holograma uporabljajo za zaščitne oznake, pri analiziranju kvalitete vode, pri shranjevanju podatkov in v medicini.

https://www.google.si

Oglej si intervju: https://www.youtube.com/watch?v=vH7ieWKV39E.

Rodil se je v Sighetu Marmației (madžarsko Máramarossziget) v Romuniji. Obiskoval je zasebno srednjo šolo, izpite je opravljal tudi v Debrecenu (na Madžarskem). Med 2. svetovno vojno so groze koncetracijskega taborišča v Ausschwitzu preživeli on in dve njegovi sestri. Najprej se je ustalil v Parizu, od leta 1963 je ameriški državljan. Študiral je v ZDA in v Parizu. Ukvarjal se je raznovrstnimi književnimi dejavnostmi, delal je tudi kot novinar. Tema njegove najbolj znane knjige z naslovom Az éjszaka je holokavst. Knjiga je izšla v jidišu, francoščini in angleščini. Trenutno živi v ZDA, poučuje na Univerzi v Bostonu, je predsednik fundacije Elie Wiesel, predsednik spominskega odbora za holokavst, ima številna predavanja po vsem svetu. Leta 1986 je prejel Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja proti nasilju, zatiranju in rasni nestrpnosti (http://www.britannica.com/EBchecked/topic/643360/Elie-Wiesel).

http://chromoph0bia.tumblr.com

Rodil se je v ZDA, zato se ga ne uvršča med madžarske dobitnike Nobelove nagrade, čeprav izvirajo njegovi starši z ozemlja zgodovinske Madžarske. Leta 1976 je dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo za svoje delo na področju potrošniške analize, finančne zgodovine in teorije ter predstavitve kompleksnega obstoja stabilizacijske politike. (http://mek.oszk.hu/02000/02056/html/).

Rodil se je v Budimpešti, leta 1937 je zmagal na srednješolskem matematičnem tekmovanju. Na očetovo željo je študiral apotekarstvo in leta 1942 diplomiral. Doktorski študij je lahko nadaljeval le na Oddelku za botaniko, saj ga zaradi svojega izvora drugam niso sprejeli. Leta 1944, po okupaciji Nemcev, je delal v delovnem taborišču, nato pa pobegnil. Leta 1947 je postal doktor fizofije. Leta 1950 je odšel v Avstralijo, na Univerzu v Sidneyju postal ekonomist in doktoriral iz ekonomskih znanosti. Delal je na različnih ameriških in avstralskih univerzah, nato pa od leta 1961 do upokojitve delal na Univerzi v Berkeleyju. Je strokovnjak za področje teorije igre. Nobelovo nagrado za ekonomijo je leta 1994 prejel skupaj z Johnom Nashselom in Reinhardom Seltenom za analizo ravnovesja v teoriji nekooperativnih iger (http://hvg.hu/tudomany.tortenelem/20100527_harsanyi_evfordulo).

Rodil se je v Budimpešti. Leta 1944 so ga kot štirinajstletnika deportirali v Auschwitz. Po osvoboditvi taborišč je leta 1945 prišel domov na Madžarsko, kjer se je preživljal z novinarstvom in s fizičnim delom. Med letoma 1955 in 1960 napisana gledališka dela so rodila osnovo zamisel za njegov prvi roman Brezusodnost (Sorstalanság). Uspel je v drugi polovici osemdesetih let, po spremembi sistema na Madžarskem. Njegov roman je že pri prvi izdaji vzbudil veliko zanimanje, v madžarski postmoderni kanon so ga začeli uvščati v osemdesetih in devetdestih letih. Na podlagi romana so posneli tudi film. Na nemško govorečem ozemlju je uspešnejši kot na Madžarskem.

Dela tudi kot književni prevajalec. Med drugimi je v madžarščino prevedel dela Sigmunda Freuda, Friedricha Nietzscheja, Ludwiga Wittgensteina ter dela modernih nemških in avstrijskih pisateljev. Od leta 1998 je član Nemške akademije za jezik in pesništvo (Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung) v Darmstadtu. Leta 2002 je dobil Nobelovo nagrado za književnost.

http://static.nol.hu