Znani ljudje
Madžarski izumitelji 1
Na naslednjih dveh straneh boš spoznal madžarske izumitelje, katerih izumi in iznajdbe so pomembne za ves svet.
Oglej si kratka filma o madžarskih iznajdbah in izumih.
http://www.youtube.com/watch?v=e0wkokaybWA
http://www.youtube.com/watch?v=jklnEISofBE
S klikom na posamezne slike boš o iznajditeljih izvedel še več.
Najpomembnejša iznajdba Ányosa Jedlika je dinamo. Ni izumil dinama kot električni stroj, ampak je prepoznal načelo samovzbujanja in na podlagi tega opisal načela dinama. Žal sam ni prepoznal pomena svojega odkritja, tako da sta šest let pozneje za delujoči dinamo vložila patentno pravico Werner Siemens in Charles Wheatstone. Ányos Jedlik je prvi odkril, da se jekleni magnet izpusti in da je magnetnost železnega ostanka dovolj za začetek samovzbujanja. Čeprav je njegova prednost neizpodbitna, načelo samovzbujanja ni prestopilo sten izumiteljevega laboratorija.
Dinamo
http://www.dkrmg.sulinet.hu
Električni rotor
http://www.turbocsiga.hu
János Irinyi je bil star 21 let, ko je izdal knjigo o teoriji kemije, v kateri se je ukvarjal predvsem z naravo kislin. Po srečnem naključju in iznajdljivem študentu je nastala varnostna vžigalica, najbolj znana iznajdba Jánosa Irinyija.
Po letu 1800 se je pojavil beli fosfor, leta 1805 se je v Parizu pojavila t. i. „namakalna” vžigalica. Za vžig je bilo treba glavo te vžigalice potopiti v žveplovo kislino. Kot rezultat nadaljnjih poizkusov je leta 1815 nastala vžigalica, ki je bila sestavljena iz mešanice kalijevega klorata, žvepla, lepila in živega srebra. Vžgala se je z velikim ognjem in treskom. János Irinyi se je leta 1836 kot dijak dunajske Politehnične šole srečal s to težavo. Odkril je, da je žveplo treba pomešati s fosforjem. Tako je iznašel predhodnico današnje varnostne vžigalice. Svojo iznajdbo je še isto leto prijavil, nato pa patent zaradi finančnih težav prodal za 60 forintov.
Najbolj znan avto Henrya Forda, Model T, je načrtoval József Galamb. To je bil prvi na tekočem traku narejen avto, ki so ga izdelovali med letoma 1908 in 1927 v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Braziliji in Argentini. Leta 1905 je József Galamb v Detroitu obiskal svojega prijatelja in mesto, takrat središče izdelave avtomobilov, mu je bilo tako všeč, da se je priselil. Tu se je srečal s Henryjem Fordom, ki je opazil nadarjenega madžarskega oblikovalca in mu ponudil priložnost, József Galamb pa jo je izkoristil. Delal je na modelih K in N, nato pa – skupaj z Jenőjem Farkasom in s Childeom Willsom – naredil znan načrt sestavnih delov za Fordov model T. Njegova iznajdba sta v Fordov model T vgrajeni menjalnik in snemljiv motor valjaste oblike. Leta 1913 je podjetje pod njegovim vodstvom prešlo na serijsko izdelavo na tekočem traku in model T je tako postal prvi, široko dostopen avto. Dvajset let so izdelovali model T, ki je bil enostaven za rokovanje, zanesljiv in cenovno ugoden. Izdelali so 15,5 milijonov primerkov. Avto, ki je preoblikoval svetovno avtomobilsko industrijo, je leta 1997 mednarodna žirija razglasila za avto stoletja.
Fordov model T
http://img.timeinc.net
József Mihályi se je rodil leta 1889 v Apatinu (Srbija). Leta 1907 je odšel v New York. Delal je Wisslerjevi tovarni. Kot prvo novost je izdelal načrt za vrtljivi gumb s širokimi zarezami, katerega raba se je v letih okoli 1940 razširila, in tako je postal osnovna oprema vsake tovarne. Takrat je že pripravil načrt za merjenje notranje svetlobe, ki je meril količino nazaj odbijajoče se svetlobe. Na prijateljevo pobudo je leta 1923 prišel h Kodaku. Vodstvo tovarne mu je dalo proste roke in tako je izdelal številne fotoaparate, dva izmed teh – Kodak Super Six-20 in Ektra – sta mejnika v fotografski tehniki. Ob koncu 1950-ih so bili po celotnih Združenih državah razširjeni fotoaparati v Mihályijevem stilu.
Fotoaparat Kodak Super Six
http://www.nationalmediamuseum.org.uk
Fotaparat Argus
http://upload.wikimedia.org
László József Bíró se je rodil leta 1899 v Budimpešti. Od leta 1932 je delal pri tedniku v Budimpešti, kjer je med opazovanjem tiskarskih strojev spoznal, da se črnilo pri tiskanju časopisov suši hitreje in tako ostane enostavno ter brez madežev na papirju. V konico kemičnega svinčnika je dodal malo kroglico, ki se vrti in prenaša barvo iz minice na papir. László József Bíró je leta 1938 patentiral svoj izum, vendar poizkuse za nadaljnji razvoj keminčnega svinčnika končal v tujini. Patentno pravico je dobil leta 1943 v Argentini, je pa patentno pravico kasneje kupila angleška vlada, ker je iskala primerno pisalo za letala Royal Air Force. Kemični svinčnik v angleščini še danes imenujejo biro pen. Po letu 1960 je kemični svinčnik postal najbolj razširjeno pisalo po vsem svetu.
Kemični svinčnik
http://www.wired.com
