Sosednji narodi in kulture

Avstro-ogrska pogodba
Avstro-ogrska pogodba je sporazum med Habsburžani oziroma Francem Jožefom ter madžarsko delegacijo, ki jo je vodil Ferenc Deák. Nastala je leta 1867 in ureja politične, pravne ter gospodarske odnose med Avstrijskim cesarstvom in Kraljevino Madžarsko.
Za Madžare je sporazum vseboval štiri zakone, ki jih je sprejela vlada Gyule Andrássyja, prva vlada po revoluciji in osvobodilnem boju leta 1848/49. Po predaji madžarske vojske pri Világosu je sledilo obdobje neoabsolutizma. Kratki Haynauovi grozovladi je sledila centralistična vladavina Alexandra Bacha s strogo cenzuro in državnim nadzorom. Po bitki pri Solferinu je bil vzpostavljen stari upravni sistem, politično prizorišče se je razširilo. Ferenc Deák je v častniku Pesti Napló objavil članek „Húsvéti cikk” („Velikonočni članek”), v katerem je najavil pripravljenost plemstva na spremembe. Avstrijski boji s Prusi so pogajanja pospešili, saj so Avstrijci uvideli, da monarhija brez sporazuma ne bo mogla obstajati.

Oglej si film.
https://www.youtube.com/watch?v=zbg7hyGkqxw&list=PL3078A9E84C018DCD

Najpomembnejše točke Avstro-ogrske pogodbe so:
Franc Jožef je dobil posebne pravice in postal poveljnik vojske. Ministrskega predsednika je imenoval kralj. Madžari so dobili samostojnost na skoraj na vseh področjih. O zunanjepolitičnih, vojaških in finančnih vprašanjih so odločali na novo ustanovljeni ministeriji.
Izdatke je v 30–70 odstotnem deležu plačevala Madžarska, tako je prevzela tudi del avstrijskega državnega dolga. Sklenjeno je bilo carinsko in trgovsko zavezništvo, poenoten je bil merski sistem in kot plačilno sredstvo uvedena krona.
Sporazum je Franc Jožef priznal, v zameno pa so ga okronali za madžarskega kralja. V Matjaževi cerkvi so madžarski plemiči simbolično okronali tudi njegovo ženo Elizabeto (Sissi). 28. junija 1867 se je tudi uradno ustanovila ustavna Avstro-Ogrska monarhija, ki je obstajala vse do konca I. svetovne vojne.

Vir:

• http://erettsegizz.com/tortenelem/kiegyezes_erettegi_tetel/
• Gergely András (szerk.) 2007. Magyarország története a 19. században. Osiris Kiadó: Budapest.

http://www.mateinfo.hu

Na Madžarskem so ob tisočletnici obstoja madžarske države (leta 1896) zgradili številne nove zgradbe. V Budimpešti so sezidali stanovanjske četrti, avenije, trge (več o tem lahko prebereš tukaj), v Evropi so uvedli železniški promet.

Oglej si filme.
https://www.youtube.com/watch?v=6Vlr_Mifi38&list=PL3078A9E84C018DCD
https://www.youtube.com/watch?v=BPkjZ8nqWjA&list=PL3078A9E84C018DCD

I. svetovna vojna
Madžarska zaradi avstrijsko-ogrske pogodbe zunanjepolitično ni bila neodvisna. V I. svetovno vojno je vstopila kot del Avstro-Ogrske monarhije. Zaradi poostrene situacije v Srbiji in umora Franca Ferdinanda se je Dunaj pripravljal na vojaški napad. István Tisza, ministrski predsednik Kraljevine Madžarske, je vojni nasprotoval. V nasprotju s cesarjem Vilijamom je Tisza obsodil zasedbo Srbije in se prizadeval za mirno rešitev problemov.
Grof Mihály Károlyi je v svojih spominih zapisal: »Leta 1916, ko smo bili uspešni na bojiščih, ne István Tisza ne Madžarska nista hotela osvajati.«
Vir: Galántai József 1988. Az Első Világháború. Gondolat: Budapest.

Oglej si film.
https://www.youtube.com/watch?v=ZRy_affcE34&list=PL3078A9E84C018DCD

Huzari iz Szegeda (1915)
http://www.sulinet.hu

Grob madžarskega vojaka v dolini Soče
http://alfahir.hu

Ob koncu I. svetovne vojne je bila Madžarska poraženka. S Trianonsko mirovno pogodbo je izgubila dve tretjini svojega ozemlja in 64 % prebivalstva. Pogodba je bila podpisana 4. junija 1920, zato je 4. junij dan madžarske enotnosti.

Oglej si film.
https://www.youtube.com/watch?v=WCfJYDC5OOQ&list=PL3078A9E84C018DCD

Madžarska med dvema svetovnima vojnama
S Trianonsko mirovno pogodbo se je spremenila madžarska večnarodna družba. Le 10 % prebivalstva je imelo drugi materni jezik (ne madžarščine), največ je bilo Nemcev (500.000). Najobčutneje se je zmanjšalo število vzhodnogrških in grško-katoliških skupnosti. Število poljedelcev se je zmanjšalo, več je bilo rudarjev in trgovcev. Med letoma 1920 in 1941 pa se je število prebivalcev bistveno povečalo, podaljševala se je tudi življenjska doba ljudi (www.sulinet.hu).

Oglej si film.
https://www.youtube.com/watch?v=IMTLqQsH5pE&list=PL3078A9E84C018DCD

Leta 1921 je prišel madžarski kralj Karel IV. zaradi pogajanj z regentom Miklósem Horthyjem iz Švice v Sombotel. Kraljeva vrnitev v državi ni bila deležna podpore, zato je bil kralj prisiljen zapustiti državo. Oblast je prevzel István Bethlen, ki je uvidel, da želi Evropa mir, Madžarska pa se mora temu prilagoditi. Leta 1922 so Madžarsko sprejeli v Društvo narodov.
V letih 1925 in 1926 je madžarska diplomacija navezala stike z Jugoslavijo, in sicer z namenom, da si državi zagotovita medsebojno nevtralnost v morebitnem konfliktu s tretjo državo.
Zunanjepolitično izolacijo je omilila prijateljska pogodba z Italijo, sklenjena leta 1927. Musolini si je prizadeval za zavezništvo in je hotel omiliti francoski vpliv.
Po italjansko-madžarskem sporazumu si je madžarska diplomacija prizadevala za tesnejše nemško-madžarske stike. Leta 1928 je bila sklenjena poljsko-madžarska pogodba, leto kasneje pa bolgarsko-madžarska pogodbo. Tako je leta 1933 nastal pakt štirih držav, ki so izključile možnost nove Avstrijsko–Ogrske monarhije oziroma nekdanje Kraljevine Madžarske. Med letoma 1920 in 1930 se je poleg Italije tudi Nemčija vedno bolj javno in odločno zoperstavljala Versajski mirovni pogodbi (Romsics Ignác: A magyar külpolitika útja Trianontól a háborúig. Rubicon, 2000. 9. sz. 17–24).

Med letoma 1920 in 1930 je bila na Madžarskem uvedena vrsta ukrepov, ki so vsi prispevali k blaginji države: obvezno zdravstveno, nezgodno, vdovsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za sirote ter nadomestek za boleznine. Ustanovljene so bile politične stranke z različnimi nazori. Gospodarska kriza je Madžarsko dosegla leta 1931 in je močno zadela industrijsko ter kmetijsko regijo.

Oglej si film.
https://www.youtube.com/watch?v=lQAnl9XTATc&list=PL3078A9E84C018DCD