Geografija Karpatskega bazena
Javna uprava
Temeljni zakon na Madžarskem določa osnovna gospodarska in politična načela, pa tudi določa zakonodajno (parlament), izvršilno (vlada) in sodno (pravosodno) oblast, sestavo in delovanje državnih organov ter osnovne pravice in dolžnosti državljanov.
Prvi madžarski kralj, Štefan I., je ustanovil upravne enote, županije. Danes je na Madžarskem 19 županij, 23 mest ima županijske pravice. Z izjemo Budimpešte je 23 mest prestolnic županij, prav tako še mesta Dunaújváros, Érd, Hódmezővásárhely, Nagykanizsa és Sopron.
S klikom na slike boš izvedel več o največjih mestih na Madžarskem.
Sopron
Sopron (latinsko Scarabantia) leži pod Alpami na zahodni strani Madžarske. Od Dunaja je oddaljen 60 kilometrov. Že v starem veku je bilo poseljeno območje.
Med 9. in 11. stoletjem sta bila sezidana stari rimski obrambni zid ter grad. Mesto je takrat dobilo svoje madžarsko ime, in sicer po županu Suprunu. Leta 1153 je bil Sopron že pomembno mesto.
Sopron je bil središče madžarske reformacije. Leta 1557 je v njem deloval evangeličanski licej. Leta 1604 je bilo ustanovljeno prvo madžarsko znanstveno združenje.
Leta 1676 je v mestu pustošil ogromen požar, več kot polovica mesta je zgorela. Namesto srednjeveških zgradb so bile sezidane baročne stavbe, izoblikovala se je današnja oblika centra mesta. Na novo je bil sezidan znamenit mestni stolp.
Leta 1921, po Trianonski mirovni pogodbi, so meščani z referendumom odločali o pripadnosti mesta in osmih občin. Odločili so se za Madžarsko, zato je mesto Sopron „najbolj zvesto mesto” (Civitas fidelissima). Klimatski pogoji so primerni za vinogradništvo (http://www.sopron.hu).
Oglej si film. https://www.youtube.com/watch?v=AqgIlZ9dhjI
Sombotel
Predhodnico mesta je sezidal cesar Claudius leta 43 po Kr. kot svojo kolonijo (Colonia Claudia Savariensium). Mesto se je hitro razvijalo, po letu 106 je postalo središče civilne uprave in tudi cesarsko središče, po preureditvi Rimskega cesarstva v 3. stoletju po Kr. pa središče province Prve Panonije (Pannonija Prima). Iz mesta izvirata dva krščanska svetnika: Sveti Quirinus Siscia (bil je škof na Hrvaškem in v Sisku, leta 303 mučeniško umrl) ter Sveti Martin, kasneši škof v Toursu (v Franciji). Po razpadu cesarstva se je večina prebivalcev preselila v Italjio. Po srednjeveški legendi naj bi prebivalci Savarije med begom pred Huni ustanovili Benetke. Savaria oziroma Sombotel (madžarsko Szombathely) je edino madžarsko mesto, ki je naseljeno že 2.000 let (http://www.szombathely.hu).
Glavni trg v Sombotelu
http://www.ibusz.hu
Oglej si posnetek o zgodovinskem festivalu Savaria (Savaria Történelmi Fesztivál).
https://www.youtube.com/watch?v=YfHv1FHKQIw
Veszprém
Mesto Veszprém izvira iz 8. stolejta. Po uradnih podatkih naj bi bilo po ustanovitvi države poleg Székesfehérvára in Esztergoma že pomembno mesto.
Stolnica, ki jo je ustanovila kraljica Gizela, žena Štefana I., je bila prva in tako najstarejša škofijska stolnica. Madžarske kraljice so postale zaščitnice te stolnice, zato ima mesto naziv „mesto kraljic”.
Nekateri deli mesta so v času turških napadov zgoreli, število prebivalcev se je zaradi vojn in odselitev zmanjšalo.
Leta 1702 so po kraljevem ukazu porušili večino mestnih utrdb. V času med 18. in 19. stoletjem so imeli v mestu cehi svoje delavnice, na koncu 19. stoletja so se začele razvijati tovarne.
Današnji izgled centra mesta se je izoblikoval v času 19. in 20. stoletja.
Oglej si film iz 30-ih let dvajsetega stoletja (https://www.youtube.com/watch?v=-67jMeJ7l0w).
Center mesta v Veszprému
http://www.felsofokon.hu
Győr
Mesto Győr leži na najnižji točki Male madžarske nižine, na stičišču Donave, Rabe in Rábce. Mesto je nastalo iz naselja na hribu Káptalandomb; Rimljani so naselje imenovali Arrabona. Madžari so ob naselitvi naselili območje, kjer reka ne poplavja. Sveti Štefan je mesto povzdignil v versko in upravno središče. Leta 1271 je mesto postalo svobodno kraljevo mesto. Leta 1541, po padcu Budima, so Turki mesto zažgali.
V 16. stoletju je bilo mesto pomembno središče v obrambnem sistemu Habsburške monarhije. Leta 1594 so Turki mesto zavzeli, leta 1598 pa so bili izgnani. Mesto je sodilo v Habsburško monarhijo. Leta 1743 je Marija Terezija mestu dodelila naziv svobodno kraljevo mesto.
Győr se je v 18. stoletju, zahvaljujoč trgovanju na Donavi, vedno bolj razvijal. V tem času so bile sezidane baročne stavbe na glavnem, Széchenyjevem trgu. Razvoj v 19. stoletju so ustavili Napoleonovi boji leta 1809 ter revolucija in osvobodilni boj v letih leta 1848 oz. 1849.
Na konu 19. stoletja je Győr postal industrijsko mesto. Industrijski razvoj sta ustavili obe svetovni vojni, ponovni razvoj mesta pa se je začel po letu 1949. Po spremembni sistema so tradicionalne industrijske panoge začele propadati. Zaradi bližine meje na zahodni strani države je mesto zanimivo tudi mednarodnim podjetjem (http://turizmus.gyor.hu/cikk/gyor_tortenelme.html).
Oglej si kratki film o Győru, s katerim se mesto prijavlja na Mladinske olimpijske igre leta 2017.
https://www.youtube.com/watch?v=spZexMquvlo
Glavna ulica Győra
http://www.travelimg.org
Mesto Pécs je prestolnica županije, je „glavno mesto” Mecseka. Ustanovili so ga Rimljani v 2. stoletju, in sicer z imenom Sopianae. Leta 1367 je Ladislav Veliki ustanovil prvo unverzo v državi. V turških časih je bil Pécs pomembno trgovsko mesto. V mestu je dosti ohranjenih turških zgradb, med drugim tudi džamija paše Gázi Kászim, ki stoji na glavnem trgu mesta in je obenem njegova znamenitost. V 19. stoletju se je začel industrijski razvoj, mesto je postalo znano po izdelovanju orgel in keramike družine Zsolnay. Pécs je od nekdaj multinacionalno mesto. V mestu živijo Hrvati, Nemci in Madžari.
Leta 2010 je bil Pécs Evropska prestolnica kulture. Obnovljeni so bili center mesta, tovarna Zsolnay je bila preurejena v kulturno središče, znanstveno središče Tudásközpont pa ima eno najbolje opremljenih knjižnic na Madžarskem (http://www.varoslako.pecs.hu).
Oglej si video o Pécsu (https://www.youtube.com/watch?v=pHuqNlg9WVg).
Glavni trg v Pécsu
http://nemsissi.blog.hu
Szeged
Mesto Szeged je prestolnica županije Csongrád, je središče južnega dela Velike madžarske nižine in univerzitetno mesto. Natalo je ob rekah Tisi in Marosu. V starem veku je tukaj potekala pomembna trgovska pot, v dobi Árpádovcev pa so se v mestu ustavljali trgovci s soljo. V času naseljevanja je bila pokrajina prenočišče madžarske plemenske vodje Ond. V 14. stoletju je mesto postalo trgovsko središče. Leta 1879 je poplava mesto uničila in po obnovi je pridobilo današnji izgled. Szeged je znan po svojem mestnem centru, živahnem kulturnem življenju, univerzi in rdeči papriki
(http://tip.szegedvaros.hu/index.php?option=com_static&Itemid=18&lang=8859-2).
Oglej si prispevek o Szegedu (https://www.youtube.com/watch?v=1ot0lowHiEg).
Razgled na mesto Szeged
http://aprochef.blog.hu
Debrecen
Debrecen je prestolnica županije Hajdú-Bihar in je drugo najgosteje naseljeno mesto na Madžarskem. Njegova okolica je bila naseljena že v starem veku. O zgodovini mesta so ohranjeni le skopi podatki. Po pohodu Nomadov se je začel mestni razvoj. Leta 1361 je kralj Ladislav Veliki Debrecen povzdignil v poljedelsko mestece.
Reformacija se je v Debrecenu širila hitro, od 16. stoletja so bili prebivalci skoraj izključno protestanti, zaradi česar se mesto imenuje tudi „kalvinistični Rim”. Cerkev Nagytemplom je največja reformacijska cerkev v državi (na sliki). Leta 1857 je železniški promet Debrecen povezal s Peštom. Začel se je industrijski razvoj mesta.
Debrecen je univerzitetno mesto z živahnim kulturnim življenjem. Znameniti „veliki gozd” Nagyerdő je naravovarstveno območje (http://portal.debrecen.hu/varosunk/varostortenet).
Oglej si prispevek o Debrecenu (https://www.youtube.com/watch?v=IAC9ko8KP3c).
Glavni trg v Debrecenu
http://telefonkonyv.hu
Eger
Mesto Eger je pomembno trgovsko središče, je prestolnica županije Heves. Naseljeno je bilo že v starem veku. Kralj Štefan I. je mesto leta 1009 imenoval v škofijo. Po pohodu Mongolov (1241–1242) je bil sezidan kamnit grad. V času kralja Matije (Matjaža) so bile grajene stavbe v gotskem stilu.
Leta 1552 je István Dobó pred Turki ubranil grad Eger. Vitezi so pili rdeče vino, ki se jim je cedilo po bradi, Turki pa so mislili, da pijejo bikovo kri, ker so se Madžari bojevali silovito. Od takrat se imenuje znamenito vino Egri bikavér (′bikova kri iz Egra’). Poleg Egra se nahaja dolina Szépasszony-völgy, kjer se v slikoviti naravi nahajajo znamenite vinske kleti, ki vabijo obiskovalce na degustacijo vina. V Egru se nahaja tudi Licej (Líceum), kamor so se prvi dijaki vpisali že leta 1793. Od 1986 je staro baročno mestno jedro zaščiteno območje (http://www.agria.hu/eger/tortenet.html).
Oglej si film o Egeru (https://www.youtube.com/watch?v=495Kh3ka4jY).
Razgled na mesto Eger
http://www.sanferdent.com
Kecskemét
Mesto Kecskemét leži med Donavo in Tiso, 86 kilometrov od Budimpešte, je prestolnica županije Bács-Kiskun. Mesto je bilo ustanovljeno ob trgovskih poteh. Zaradi svoje ugodne lege so se razvile carina in tržnice. Leta 1368 je mesto postala poljedelsko mestece. V času turških vpadov je nudilo zavetišče prebivalcem okoliških vasi. Prvi rokodelski cehi so nastali v 16. stoletju. Mesto je postalo znano po živinoreji. Pred 100 leti se je začelo načrtno razvijati vinogradništvo in sadjarstvo.
Mesta hiša in „pisana palača” Cifra Palota v centru mesta sta sezidani v eklektičem stilu (na sliki).
Oglej si film o Kecskemétu (https://www.youtube.com/watch?v=j9GoSz-uOoY).
Glavni trg v Kecskemétu
http://puszta.com
S klikom na spletno povezavo lahko preveriš, če znaš, kje se nahajajo največja madžarska mesta.
http://www.remenyikzs.sulinet.hu/segedlet/topog/makozig.html
Življenje madžarskih mest in občin vodi lokalna samoupravna skupnost, torej svetniki in župan.
Samoupravni sistem na Madžarskem je bil do leta 1984 tristopenjski. Poleg županij in občin so obstajali še okraji. Trenutna samoupravna ureditev Madžarske je dvostopenjska (https://kozigazgatas.magyarorszag.hu/intezmenyek/450132).
S klikom na podnaslove se ti pojavi besedilo.
Začetki samoupravne ureditve segajo v srednji vek. Vladar je mestom dodelil določene pravice, npr. pravica do mestne tržnice. Tako so mesta postala bolj avtonomna, niso bila več pod vplivom posestnikov in so lahko izoblikovala svoj, samostojen in neodvisen sistem organiziranosti. Kasneje so na ta način organizirali tudi županije.
Mesta razvrščamo glede na velikost, kakor tudi na njihove funkcije. V rudarskih mestih v Karpatih, na Slovaškem in na Erdeljskem so že v srednjem veku kopali različne kovine (zlato, srebro, baker in cink), npr. Selmecbánya, Besztercebánya. Znani rudniki soli se nahajajo na Erdeljskem (npr. Parajd, Szováta). Železo so kopali v mestu Rudabánya. Novejši rudniki so v Mátri (baker),v Bakonyu (boksit v Ajki) in na Vértesu (boksit). Rudniki črnega premoga so v Mecseku (Pécs, Komló). Večino rudnikov rjavega premoga so zaprli (Tatabánya in Oroszlány v gorovju Gerecse, Ózd in Salgótarján v Severnem sredogorju). V drugi polovici 20. stoletja se je začelo pridobivanje nafte in zemeljskega plina v hribovju Zalai-dombság (Zalaegerszeg, Nagykanizsa) in v južnem delu Velike madžarske nižine.
Po trianonski mirovni pogodbi so nastala nova, obmejna mesta, npr. mesti Komárom in Gyula. V Veliki madžarski nižini in v Severnem sredogorju so nastala mesta Hatvan, Gyöngyös, Füzesabony. Ob rekah so nastala mesta Szolnok, Szeged, Baja.
Pod vplivom socialistične industralizacije sta nastali mesti Dunaújváros in Tiszaújváros. Termalnokopališka mesta ob Blatnem jezeru so npr. Balatonfüred, Siófok, Hévíz, Sárvár.
Prva mesta so nastala okoli gradov. V drugi polovici 13. stoletja so po pohodu Mongolov (1242) nastala svobodna kraljeva mesta (Buda, Pozsony, Sopron, Kassa). Prebivalci so se ukvarjali z rokodelstvom in trgovino, davek so enkrat letno plačali kralju. Mesta so dobila posebne pravice, npr. pravico do tržnice, postajala so vedno bolj avtohtona, okoli mest so zazidali obzidje, ustanovili so mestno samoupravo.
V bližini rudnikov so nastala rudarska mesta, npr. Selmec-, Körmöc- és Besztercebánya.
Večina srednjeveških mest je bila poljedelskih, npr. Kecskemét, Cegléd, Nagykőrös, Debrecen. Ta mesta niso imela posebnih pravic. Vladala je veleposestnikova roka. Prebivalci so se ukvarjali z kmetijstvom. Izborili so si nekaj pravic, npr. plačevanja davka enkrat letno, pravico do tržnice.
Po turških napadih so se mesta začela ponovno razvijati v 18. in 19. stoletju. Cehe so zamenjale manufakture, nato pa tovarne. Z industrijsko revolucijo se je pospešila urbanizacija, število meščanskega prebivalstva se je večalo, širil se je meščanski način življenja. Gradili so ceste, vodovode, pojavile so se storitve (http://www.sulinet.hu).