Geografija Karpatskega bazena
6. stran
Industrija in poljedelstvo Madžarske
Rodovitna tla
Eno najpomembnejših naravnih bogastev Madžarske je rodovitna zemlja, na kateri se gojijo različni kmetijski pridelki. V nižinskih pokrajinah najdemo kmetijske površine, v gorskem in hribovitem svetu pa gozdove. Kmetijska pridelava poteka na nižinskem predelu. Na Mali madžarski nižini se pridelujejo krompir, sladkorna pesa, ječmen, rž, oves in pšenica. Ljudje se ukvarjajo z živinorejo in s perutnino. Na Veliki madžarski nižini se pridelujejo pšenica, koruza, sončnice, več vrst sadja in zelenjave. Ukvarjajo se s prašičerejo in z vzrejo perutnine.
Pšenica
http://www.mezohir.hu
Sončnice
http://sunflower.blogolj.net
Tradicionalne in znane madžarske vinorodne regije se nahajajo na južnih straneh vzpetin (npr. Tokaj, Bükk- in Mátraalja, Sopron, Somló, Badacsony, Villányi-hegység) in v Kiskunságu (http://www.sulinet.hu). Oglej si vinorodne regije na Madžarskem.
Vinorodne regije na Madžarskem
http://www.geocaching.hu
Oglej si dele oddaje Minuta Madžarske (Egy perc Magyarország).
Vinorodna regija Aszár-Neszmélyi: https://www.youtube.com/watch?v=XS_XSTrrDyE.
Vinorodna regija Balaton-felvidék: https://www.youtube.com/watch?v=YwYeuXHoEPI.
Vinorodna regija Bükkalja: https://www.youtube.com/watch?v=cHMTjujDuLI.
Klikni na sliko.
Vino Tokaji
http://szeretemajobort.blogspot.com
Najbolj znano madžarsko vino je Tokaj, ki je obenem tudi najbolj znan hungarikum, tipični madžarski proizvod. Skrivnost vina je v znanju pridelovalcev vina, ki se že več generacij ukvarjajo z vinogradništvom in s pridelovanjem vina, pomembni dejavniki pa so tudi vulkanska tla, sončni deli južnih vzpetin in mikroklima reke Bodrog (http://www.tokaj.hu/bormagazin/a_tokaji_bor/aszu/).
Rudninsko bogastvo
Granit najdemo v gorovjih Velencei-hegység, Mórágyi-rög in Soproni-hegység. Rdeči peščenec se nahaja v okolici Blatnega jezera in v gorovju Mecsek (tu kopljejo tudi uranova rudo). Apnenec se nahaja v gorovjih Mecsek, Villányi-hegység, Bakony, Gerecs, Bükk in na kraškem področju Aggteleki-karszt. V Bakonyju kopljejo manganovo rudi, boksit v Bakonyju in na kraškem področju Vértes, v predelu Rudabánya pa železo.
V Mecseku kopljejo črni premog, na območjih Dorogi-medence, Gerecse, Vértes in Nógrádi-medence pa rjavi premog. Zlato in srebro se nahajata v Börzsönyju in v gorovju Zempléni-hegység. V Matri kopljejo poleg zlata in srebra še baker, cink in svinec. Bazalt kopljejo v Bakonyu, na Mali madžarski nižini in v Nógrádski kotlini (Nógrádi-medence (Salgó, Somoskő)).
V hribovju Zalai-dombság in na Veliki madžarski nižini se nahajata nafta in zemeljski plin. V nižinskih predelih Mátre in Bükk se nahaja lignit.
Naravna bogastva pokrivajo 40 % energijske porabe celotne Madžarske, zato se nafta, zemeljski plin in elektrika uvažajo iz Italije in drugih držav Evropske unije. Premog, nafta in zemeljski plin so potrebni za pridobivanje energije in za industrijo. Andezit, riolit, bazalt in apnenec so pomembne sestavine v gradbeništvu.
S klikom na zemljevid boš spoznal/-a značilnosti gospodarstva posameznih pokrajinskih enot Madžarske.
http://tudasbazis.sulinet.hu
Naravni viri Velike madžarske nižine: rodovitna prst, voda, termalna voda, ugodne podnebne razmere (veliko sončnih dni), toplotna energija zemlje, med rudninami pa prevladujejo nafta, zemeljski plin in lignit.
Družbeni viri: delovna sila (izkušeni delavci v kmetijstvu in živilski industriji), duhovno središče univerze v Debrecenu, strokovni delavci raziskovalnih inštitutov.
Velika madžarska nižina je tradicionalno kmetijsko področje. V gospodarstvu imajo pomembno vlogo pridelovanje kmetijskih pridelkov, živinoreja ter živilska in industrija. Težka industrija ima manj pomembno vlogo; uvoženo železo predelujejo v Dunaújvárosu. Delež storitev dinamično narašča.
Naravni viri Male madžarske nižine in predalpskih pokrajin na zahodu države so voda, rodovitna zemlja, ogljikov dioksid in lignit.
Med družbenimi viri sta merodajna strokovno izobražena delovna sila in visok delež diplomantov (univerze in fakultete v Győru, Mosonmagyaróvárju, Sopronbanu, Somotelu (Szombathelyju), Zalaegerszegu). Dosti ljudi se vozi na delo v Avstrijo.
Za gospodarstvo je značilno, da so se na področju že v srednjem veku pojavili cehi. Dolgo tradicijo imajo kmetijstvo, živilska in težka industrija. Razvitost prometa in trgovanja sta nad državnim povprečjem.
Pomembne naravne danosti Prekdonavskega gričevja in gorovja so voda, črni premog, uranovo rudo, rodovitna prst, apnenec in peščenec.
Pécs je univerzitetno mesto in prestolnica županije.
V južnem Prekdonavju je pomembna živilska industrija; pomembna je težka industrija (premogovniki v Mecseku), okoli Pécsa se je razvilo kompleksno industrijsko območje.
Naravni viri Prekdonavskega sredogorja so apnenec, rjavi premog, boksit, manganova rud ter rodovitna prst, veliko število sončni dni in voda, prav tako cveti gozdno gospodarstvo. Med družbenimi viri so pomembni strokovno izobraženi človeški viri in inovativna delovna sila. Poleti opravlja dela dosti pridnih sezonskih delavcev.
Prevladuje težka industrija, v kmetijstvu pa živinoreja. Po spremembi sistema sta se okolici Blatnega jezera (Keszthely, Balatonfüred, Siófok) ter jezera Velencei-tó (Agárd, Gárdony) razvili v turistično območje. Hitro se razvijajo zdravstvo, različne storitve in kultura.
Naravni viri Severnega sredogorja so kamnine (apnenec, andezit, riolit in bazalt) ter rudnine (baker, lignit, zeolit, bentonit, kaolin), poleg tega še veliko število sončnih dni, podzemne vode (kraške, mineralne in termalne vode) ter površinske vode, rodovitna prst in gozdovi.
Stopnja brezposelnosti je velika, saj je mnogo ljudi po zaprtju premogovnikov in ukinjanju težke industrije službo izgubilo. Univerzitetno mesto Miskolc je tretje največje mesto v državi.
Delež obdelovalnih površin in kmetijstvo sta pod državnim povprečjem. Področje se spopada s krizo, treba je uvesti novejše in enotnejše stukture gospodarstva. Pomembno kemijsko središče je mesto Kazincbarcika.
Strokovna literatura:
www.sulinet.hu
Rácz Ildikó, Szilassi Péter, Szlukovényi Bea 2009. Magyarország képes atlasza. Gulliver Könyvkiadó: Budapest.
