Geografija Karpatskega bazena
5. stran
Podnebje
Madžarska leži v severnem zmernotoplem pasu. Za severozahodni del je značilno vlažno kontinentalno, za jugovzhodni del pa suho kontinentalno podnebje. Južni vetrovi prinašajo oceanski vpliv, z juga pa prihaja mediteranski vpliv. Smer vetra je do Tise severozahodna, na vzhodnem delu države pa je severovzhodna. Sredina kotline je najtoplejši in najbolj suh predel (http://www.sulinet.hu).
Madžarska leži med severnima vzporednikoma 45° in 45' ter 48° in 35', nekje na sredini med ekvatorjem in severnim polom, v zmernotoplem podnebnem pasu. Alpe, Karpati in Dinarsko gorstvo ustavljajo zračne mase in zmanjšujejo količino padavin. Posledično so lahko v poletnem času dolga sušna obdobja. Nasprotno pa se lahko v zimskem času mrzel zrak zadržuje dolgo (http://www.sulinet.hu).
S klikom na zemljevid boš izvedel/-a več o podnebju Madžarske.
Podnebje Madžarske
http://www.met.hu
Povprečne letne temperature na Madžarskem
http://www.met.hu
Povprečna letna temperatura na Madžarskem je okoli 10 ˚C. Najbolj mrzel mesec je januar, najtoplejši pa julij.
Število sončnih ur na Madžarskem
http://www.met.hu
Število sončnih ur (letna vsota sončnih ur) znaša 1.700–2.100 ur letno. Letna količina padavin se od zahoda proti jugovzhodu znižuje, v povprečju z 800 milimetrov na 600 milimetrov na kvadratni meter.
Na Madžarskem potekajo meteoroške raziskave že več kot 200 let. Podatki kažejo na to, da postaja vreme v Karpatskem bazenu vedno bolj nepredvidljivo. Zaradi globalnega segrevanja so lahko zime mile in suhe, ponekod brez snega, poletja pa zelo hladna z dosti padavin. Ta meteoroška nihanja in tendenca segrevanja zemeljskega ozračja otežuje kmetijstvo, pridelovalci se preživljajo vedno težje, cene pridelkov pa se zvišujejo. Naravne nesreče, toča ali mraz lahko uničijo ves pridelek.
Oglej si zemljevid.
http://cms.sulinet.hu
Karpatski bazen se razprostira ob reki Donavi.
Madžarska ima bogato vodovje. To je v 21. stoletju vedno pomembnejše, saj se količina pitne vode na Zemlji nenehno zmanjšuje.
Oglej si video o vodovju Madžarske.
https://www.youtube.com/watch?v=N9O1CGwt2vM
http://kolegabor.atw.hu
Površinske vode se delijo na tekoče in stoječe vode.
Na zemljevidu poišči največje reke na Madžarskem.
Izvor reke Donave je v Schwarzwaldu (v Nemčiji) in se v obliki delte izlije v Črno morje (v Romuniji). V svojem toku prečka ozemlje Madžarske v dolžini 417 kilometrov. Njen največji levi pritok na Madžarskem je reka Ipoly, desni pritoki pa so reke Raba, Sió in Drava.
Reka Tisa izvira iz snežnikov Máramarosi-havasok in se v Srbiji izliva v Donavo (njen madžarski odsek meri 596 km). Njeni levi pritoki so reke Szamos, Körös in Maros, desni pritoki pa reke Bodrog, Sajó in Zagyva. Zaradi kmetijstva so po regulaciji rek izgradili rečne kanale, npr. glavni kanal, ki poteka od vzhodna proti zahodu.
Na zemljevidu poišči največje stoječe vode na Madžarskem.
Stoječe vode in jezera razvrščamo po izvoru. Z ugrezanjem je nastalo Blatno jezero, ki je največje sladkovodno jezero v srednji Evropi (meri 598 km2), poleg tega pa sta nastali še dve jezeri, Velencei-tó in Nežidersko jezero (Fertő-tó). Iz naravnega vrelca sta nastali jezeri Hévízi-tó in Miskolctapolcai-tó. Presihajoči jezeri sta Fehér-tó pri Szegedu in Sóstó pri Nyíregyházi. Umetno jezero je npr. Tisza-tó. Plitva jezera se poleti hitro segrejejo, pozimi pa hitro zmrznejo. Poleg ribičije je pomemben tudi za turizem.
Madžarska je bogata tudi s podzemnimi vodami. Vodovje je ponekod zelo onesnaženo, zato ni primerno za pitje. Količina vode bistveno vpliva na pridelovanje kmetijskih pridelkov.
Arteška voda je pitna voda, zagotavljajo jo iz arteških vodnjakov. Podzemne vode, ki imajo več kot 25 ˚C, so tople ali termalne vode. Znana zdravilišča na Madžarskem se nahajajo v Budimpešti ter v krajih Hévíz, Zalakaros, Hajdúszoboszló in Gyula.
V apnenčastih predelih je kraško vodovje, ki je lahko pitno ali tudi zdravilno oziroma je uporabno v industriji.
Oglej si interaktivni zemljevid vodovja na Madžarskem.
http://tudasbazis.sulinet.hu/hu/termeszettudomanyok/foldrajz/interaktiv-foldrajzi-vakterkepgyujtemeny/magyarorszag/magyarorszag-vizrajza-attekinto