Sosednji narodi in kulture

Regulacija reke Tise se je začela leta 1846, ker je spomladi tega leta voda zalila celotno pokrajino. Petdeset let je nekaj tisoč delavcev kopalo jarke, da bi pospešili tok reke, in zidalo nasipe, da bi zaščitili vasi.
Zanimiv pojav ob reki je t. i. ‘cvetenje Tise’, ples žuželk enodnevnic. Ličinke se po treh letih naenkrat preobrazijo v odrasle živali, rojijo ob vodi in »plešejo« po zraku, nato pa padejo v reko, kar povzroči navidezno cvetenje vode.

http://anyafold.blog.hu

http://www.tivadar.hu

Upravno središče pokrajine prek Tise je mesto Debrecen.
Oglej si video o mestu: https://www.youtube.com/watch?v=uGZ_AJ2K2Sw.

Deli pokrajinske enote so nižine Szatmár, Nyírség, Hajdúság, Hortobágy, Nagykunság, pokrajina Körös in pokrajina med Marosem in Körösem. Večji del površja obsegajo nižine, izjema je gričevnata pokrajina v Nyírségu. Pri stičišču rek Szamos in Tise se je pred regulacijo razprostiralo barje.

Zemlja pokrajine Hajdúság je zelo rodovitna, saj so ponekod nastale 20 m globoke usedline puhlice.

Pokrajino med Marosem in Körösem krasijo rečne struge in bregovi. Nekoč se je tukaj razprostiralo barje.

V pokrajini Nyírség, nekoč barje, je veter ustvaril peščene sipine razgibanih oblik. Po ledeni dobi so se med sipinami zbirale padavine in namočila tla, nato pa so se kot megla zadrževale nad barjem, okoliški gozdovi pa so pretok megle preprečili. Zaradi teh posebnih klimatskih razmer ima pokrajina edinstven rastlinski in živalski svet.

Kardos madársisak
Rastlinstvo
http://www.hnp.hu

Del pokrajine prek Tise je nižinska pusta Hortobágy. Simbol pokrajine je panonski vodnjak, kjer črede živali pijejo vodo. Pokrajina je bila nekoč barje, ker so zaradi povodenj nastale mlake in barje. Z regulacijo reke je nastala največja srednjeevropska pusta.

Oglej si film o Hortobágyu:
https://www.youtube.com/watch?v=a8eHI2F-EvA.

Hortobágy
http://hortobagy.lap.hu

Pusta s panonskim vodnjakom
http://hu.wikipedia.org

Most z devetimi arkadami na Hortobágyu
http://hu.wikipedia.org

Pokrajina med Donavo in Tiso je neskončna ravnina. Na peščenih sipinah raste le malo rastlin. Tukaj je največ sončnih dni, zato gojijo breskve in marelice, od 19. stoletja pa se ukvarjajo tudi z vinogradništvom. V tej pokrajini se nahajajo zaselki, ki so nekoč služili kot prenočišča, kasneje pa tudi kot bivališča.

Zaselek
http://www.terport.hu

Najviše ležeči del Kiskunság sta več stoletij oblikovala voda in veter. Večina površine je pokrita s peskom. V 20. stoletju so v pokrajino zasadili smreke in grozdni trs, zaradi česar se je količina peska zmanjšala. Danes najdemo peščene sipine samo še na območju Bugaca (na Veliki maždarski nižini).

Peščene sipine
http://utazom.com

Oglej si video o narodnem parku v Kiskunságu.
https://www.youtube.com/watch?v=4zzE9aLSFlI&list=PL5h6jhFwf5uLaITuPFZkta-_OdxyCtbzj

V Bački je na peščenih tleh rastla trava. Tukaj živi največja evropska ptica, t. j. droplja (Rácz, Szilassi, Szlukovényi 2009: 32−35).

Droplja
http://www.puszta.com

Mala madžarska nižina je nastala na področju nekdanjega Panonskega morja. Deli nižine so Szigetköz, Csallóköz, Rábaköz in kotlina Fertő-Hanság. Proti jugu se razprostira kotlina Marcal, proti zahodu pa nižina Komárom-Esztergomi-síkság.

Pokrajina na Mali madžarski nižini
http://www.kektura.click.hu

Nežidersko jezero (Fertő-tó) je drugo največje jezero na Madžarskem. Voda je plitva. Območje je naravovarstveno področje (Narodni park Fertő-Hanság). Jezero je pomembna postaja evropskih ptic selivk.

Nežidersko jezero
http://www.origo.hu

Oglej si film o narodnem parku Fertő-Hanság.
https://www.youtube.com/watch?v=SUghA64ZEHA&list=PL5h6jhFwf5uLaITuPFZkta-_OdxyCtbzj

Kotlina Marcal-medence je nastala v ledeni dobi.
Nižina Győr−Esztergomi-síkság se je večkrat pogreznila. Posledično se je pretok Donave pospešil, rečna struga je postala vedno globlja, izoblikovale so se terase (Rácz, Szilassi, Szlukovényi 2009: 40−41).