Sosednji narodi in kulture

Erdeljska kneževina je država na območju Erdeljske, ki je nastala v 16. stoletju in obstajala do konca 17. stoletja. Nastala je iz Vzhodne Madžarske Kraljevine, ko se je leta 1570 po zahtevah Habsburžanov Ivan Sigmund odpovedal nazivu madžarskega kralja in sprejel knežji naziv. Državno ozemlje je zavzemalo območja županij Máramaros, Bihar, Zaránd, srednji Szolnok, Kraszna, Arad in Temes.

V turških časih je neodvisno madžarsko državo predstavljala Erdeljska kneževina, saj je zahodni del države spadal pod Habsburžane.

Rákóczijev osvobodilni boj (1703−1711) je bil prvi pomembnejši osvobodilni boj Madžarske proti absolutizmu Habsburžanov. Ferenc Rákóczi II., erdeljski poglavar, je vodil boj za gospodarski in družbeni razvoj. Zaradi neenakomernih sil, neugodnih evropskih razmer in notranjih družbenih nasprotij je doživel poraz. Kljub porazu je preprečil priključitev celotne Madžarske Habsburškemu imperiju. Ustavni red države je, čeprav le navidezno, obstajal.

Ferenc Rákóczi II., erdeljski poglavar

Oglej si film.
https://www.youtube.com/watch?v=BlMI9yj_pNU&list=PL3078A9E84C018DCD

Čas absolutizma

Čas absolutizma se v zgodovinski Kraljevine Madžarske začne po Rákóczijevem osvobodilnem boju in traja do konca 18. stoletja. Uradni jezik Habsburške monarhije je postala nemščina. Erdeljska z Madžarsko ni bila združena. Najpomembnejša vladarja tega časa sta bila Marija Terezija (1740−1780) in njen sin Jožef II. (1780−1790).
Marija Terezija je prestol podedovala od očeta Karla II. Izvedla je absolutistične reforme. Leta 1764 je ustanovila Državni svet, ki je koordiniral osrednje državne organe ter imel stike z dvorom. Po letu 1765 ni več sklicala parlamenta. Uvedla je obvezno osnovnošolsko izobraževanje (Ratio Educationis). Med dunajskimi stražarji je bilo dosti madžarskih mladeničev.
Jožef II. (1780−1790) je izdal približno 6.000 patentov. Na smrtni postelji je vse, razen dveh, preklical. S tolerančnim ediktom je omogočil svobodno veroizpoved, podložnikom pa možnost svobodne selitve.
Po njegovi smrti se je okrepila narodna zavest, širile so se revolucionarne ideje.

Oglej si film.
https://www.youtube.com/watch?v=YArvkdteGmw&list=PL3078A9E84C018DCD

Na začetku 19. stoletja – v času reformacije – se je po vzoru zahodnoevropskih držav začela razvijati tudi madžarska družba. Novosti so se pojavile na družbenem, gospodarskem in kulturnem področju. Izoblikovala se je moderna industrija. S pomočjo Istvána Széchenyija je bila ustanovljena Madžarska akademijo znanosti. Ferenc Kölcsey je napisal Himno (Himnusz), ki je postala državna himna. V državnem zboru so madžarski plemiči za Madžare izborili vedno več pravic. Leta 1844 je madžarščina postala uradni jezik. Želja po neodvisnosti se je vedno bolj krepila. Leta 1846 se je ustanovila konservativna stranka, ki je težila k počasnejšim in manjšim spremembam. Leta 1847 se je ustanovila opozicijska stranka pod vodstvom Lajosa Kossutha, Lajosa Batthyányja in Ferenca Deáka.

Lajos Kossuth
http://vmek.oszk.hu

Ferenc Deák
http://sojtor.eu

Oglej si film.
https://www.youtube.com/watch?v=Yvqaz22zgzc&list=PL3078A9E84C018DCD

Strokovna literatura:
Gonda Imre, Niederhauser Emil 1978. A Habsburgok. Egy európai jelenség. Gondolat: Budapest.
Papp Klára, ifj. Barta János. A Rákóczi-szabadságharc és a hazai nemzetiségek, In: Kisebbségkutatás: 2003/2.
http://erettsegi.com/tetelek/tortenelem/maria-terezia-es-ii-jozsef-uralkodasa-magyarorszagon/

Novica o izbruhu revolucije v Parizu leta 1948 je dosegla tudi Požun, kjer je bil sklican državni zbor. Lajos Kossuth je zahteval novo ustavo , nasprotoval je absolutizmu. 13. marca je zgornji dom zaradi izbruha revolucije na Dunaju sprejel državnozborske predloge.
15. marca je izbruhnila revolucija tudi v Pestu. T. i. »marčevski mladeniči« so se zbirali v kavarni Pilvax in sestavili 12 točk. Proti Budimu se je odpravila množica več tisočih ljudi, da bi iz zapora osvobodili Mihálya Táncsicsa. Revolucija ni bila krvava.

12 točk
http://tortenelemportal.hu

Oglej si film.

https://www.youtube.com/watch?v=7bAccgrO47w&list=PL3078A9E84C018DCD

Kossuthove zahteve je Ferdinand V. podpisal, s tem pa so aprilski zakoni zagotovili pogoje meščanski preobrazbi in narodni neodvisnosti. 7. aprila 1848 je nastala prva madžarska vlada.

Ministrski predsednik prve madžarske vlade je bil Lajos Batthyány, Lajos Kossuth je postal minister za finance, István Széchenyi minister za delo in promet, Ferenc Deák minister za pravosodje, Lázár Mészáros minister za obrambo, Gábor Klauzál minister za kmetijstvo, obrt in trgovino, Bertalan Szemere minister za notranje zadeve, Pál Esterházy minister kraljeve osebe in József Eötvös minister za vero in šolstvo.

Rokopis grofa Lajosa Batthyányja
Hermann Róbert, Molnár András 2007. Saját utamat jártam – Batthyány Lajos miniszterelnök 1807-1849, Zala Megyei Levéltár, Zalaegerszeg.

Med zahtevami Madžarov ni bilo omenjene ureditve pravic številnih, v državi živečih narodnosti, ki so hotele enake pravice kot Madžari. Želeli so doseči, da bi bili v državi priznani kot narod. Ferdinand V., habsburški vladar, je želel ponovno pridobiti polno vladarsko moč in umik aprilskih zakonov. Septembra 1848 je poslal hrvaškega bana Jelačića, da bi porazil madžarsko revolucijo. Madžarska vojska se je postopoma umaknila.

Na zemljevidu si oglej boje madžarske revolucije.

Oglej si film.
https://www.youtube.com/watch?v=9ZR4bs7WmYI&list=PL3078A9E84C018DCD

Lajos Kossuth in Artúr Görgey sta novembra leta 1848 izdelala bojni načrt za obrambo države. Decembra istega leta je prestol prevzel Franc Jožef, Windischgrätz je premagal Görgeyjovo vojsko. Cesarska vojska se je pomikala proti Alföldu.