Madžari v Sloveniji
Preteklost Prekmurja
Razstava Galerije−Muzeja Lendava v gradu
Območje današnjega Prekmurja so naselili pred približno 3500 leti, o tem pričajo številne arheološke najdbe. Na začetku našega štetja so skozi pokrajino vodile številne trgovske poti, ki so Rim povezovale z Akvinkum. V VI. stoletju so se Slavi dokončno naselili ob pokrajini ob Muri, kasneje so si področje prilastili Avari. V IX. se je razširilo krščanstvo. Lendava in okolica sta v XI. stoletju postali del t.i. tratnega obrambnega sistema. V madžarski upravni sistem je pokrajino vključil Ladislav I. Sveti (več o Ladislavu I. Svetem lahko izveš tukaj)
Pokrajina je bila približno 350 let v lasti družine Bánffy. Lendava je v drugi polovici XVI. stoletja postalo pomembno trgovsko in kulturno središče. (Bánffyjevi so po vsej verjetnosti nasledniki nemških Haholdov. Doslej najstarejši odkriti pisni vir o Dolnji Lendavi je darilna listina iz leta 1192, ki priča o pridobljenem lastništvu rodbine Hahold.) Zaradi pridobljene pravice mesta Lendava do tržnice se je mesto lahko razvilo v upravno središče. Družina Bánffy je v XV. stoletju sodila med najbolj ugledne plemiške družine. Kralj Matjaž je Miklósu Bánffyju, ki ga je rešil v bojnem pohodu v Moldaviji, podaril grofovski naziv. (Več o kralju Matjažu lahko izveš tukaj). Leta 1530 je madžarski kralj János Szapolyai Jánosa Bánffyja VI. imenoval za palatina. Družina je Lendavo razvila v bogato duhovno središče. Please, insert a crossreference to the 4th page of the history, to Hunyadi Mátyás.
Leta 1573 so v mestu ustanovili tiskarno in izdali tri knjige pridigarja Györgya Kultsárja, eden izmed teh nosi naslov Postilla (1574). Družina Bánffy je medtem prestopila v protestantsko vero. Knjige so protestanti sprejeli z veseljem, katoličani pa z obsojanjem.
Do konca XVI. stoletja so se vrstili turški napadi, lendavski grad nikoli niso zavzeli. Po smrti Kristófa Bánffyja leta 1644 je posest Bánffyijev podedovala rodbina Nádasdy, v lasti jo je imela samo petindvajset let. Posest je nato prišla v zakladnico.
Pál Esterházy je leta 1712 posest kupil, in uredil, da se vladarski nazivi in privilegiji podedujejo. Grad so v znak vdanosti Leopoldu I. prezidali v podobo s tlorisom v obliki črke “L”?
Lendava je imela v XVIII. stoletju samostojno sodišče. Po letu 1750 se je razvilo obrtništvo, med rokodelci je bilo dosti Židov, v XIX. stoletju so imeli svojo osnovno šolo in sinagogo. (V Sloveniji sta samo dve ohranjeni sinagogi: v Mariboru in v Lendavi.)
Grb družine Bánffy
http://www.mek.oszk.hu
Med madžarsko revolucijo leta 1848-49 so zažgali most v Murskem Središću (Hrvaška) in s tem onemogočili nadaljno pot hrvaškega bana Jelačića. Vojaki tabornika revolucije Móra Perczela so novembra 1848 zasedli Medžimurje in potegnili kordon ob Muri. (Več o madžarski revoluciji leta 1848-49 lahko prebereš tukaj.)
Po avstrijsko−madžarskem sporazumu (1867) se je Lendava hitreje razvijala in postala središče Zalske županije. Ustanovila so se podjetja, gospodarske družbe (opekarna, mlin na paro, šivalnica, dežnikarna). Izdajali so časopise: Alsólendvai Híradó, Alsó-Lendva és vidéke, Dél-Zala. Ustanovili so meščansko šolo (srednješolska izobraževalna ustanova).
Na koncu XIX. stoletja je na pobudo odvetnika Mihálya Kakasdija Hajósa naselje postalo mesto, uprava pa samostojna. V drugi polovici stoletja je mesto postalo znano, gradili so nove hiše, imeli so železnico. Število prebivalcev je v XX. stoletju naraslo na 2000 oseb.
Tromejnik na tromeji med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo
http://www.ugo.cn
I. svetovna vojna v XX. stoletju je prekinila razvoj meščanstva, po koncu vojne je zgodovinska Madžaraska razpadla, Dolnjo Lendavo in okolico (današnje Prekmurje) so priključili h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Med dvema svetovnima vojnama se je prekinila železniška povezava z Madžarsko, trgovanje in gospodarstvo sta bila v zatonu, pomeščanjenja je bilo konec. Izobražene so izgnali, so se prostovoljno odselili ali so se odrekli svojemu poklicu. Med II. svetovno vojno je bila pokrajina štiri leta spet priključena k Madžarski, kar je stopnjevalo nasprotja med slovenskim in madžarskim prebivalstvom. Po letu 1945 se je razvoj in družbena strategija Prekmurja v Jugoslaviji spremenila, kot obrobna pokrajina ni bila zanimiva za naložbe. Po letih 1970 se je začel vzpon, ustanovili so tovarne in kulturne ustanove. Po osamosvojitvi Slovenije je po vzoru jugoslovanske ustave madžarska narodna skupnost dobila status avtohtonega prebivalstva in posebne pravice (Göncz László 2005 Lendva múltja In: Lendava/Lendva, Lendva Község: Muraszombat. 40−45).
Oglej si arhivski posnetek.https://www.youtube.com/watch?v=pvM5m1h0W0Q