Sosednji narodi in kulture

Kralj Štefan (sveti) I. (970/980–1038) – rodil se je v Esztergomu z imenom Vajk, ob krstu je dobil ime Štefan. Svojo vladavino je začel 25. decembra leta 1000 ali 1. januarja leta 1001. Kneževino, ki je nastala iz madžarskih plemen, je preoblikoval v madžarsko krščansko kraljevino. Premagal je tiste, ki niso priznavali njegove oblasti, od leta 1028 pa je svojo oblast razširil na celotni Karpatski bazen. Tisočletna madžarska zakonodaja se je začela z njegovimi zakoni. Ustanovil je sistem kraljevih županij in višje cerkvenoupravnih sedežev, škofij. Njegovo politično učinkovitost in stabilnost države dokazujejo zmage nad Pečenegi in Nemci. Na Madžarskem praznujejo 20. avgusta ustanovitev države ter posvetitev kralja Štefana v svetnika.

Oglej si film od vladavini kralja Štefana.
https://www.youtube.com/watch?v=CI_GdY_qddA&list=PL3078A9E84C018DCD

(Sveti) Ladislav I. (1046–1095) je prevzel prestol leta 1077; nasledil je svojega brata Gézo I.. Bil je zelo strog kralj, vendar zakonsko pravičen. Posledica je bila utrditev zaščite zasebne lastnine v državi. Sveti Ladislav se je vmešal v notranje odnose Hrvaške in leta 1091 hrvaško ozemlje tudi zasedel. Bil je dober bojevnik, zato so ga klicali viteški kralj. Bil je strog kristjan, v času njegove vladavine so posvetili prve madžarske svetnike. Leta 1106 so ga pokopali v Nagyváradu, v katedrali, katere ustanovitelj je bil.

Oglej si film.
https://www.youtube.com/watch?v=1Ox5h7N6r6k&list=PL3078A9E84C018DCD

Preberi legendo o Ladislavu.
http://sermones.elte.hu/

Koloman (1074–1116) je na prestolu nasledil Ladislava I. leta 1095 ter nadaljeval njegovo politiko. Povišal je davke in carino, cerkvi odvzel „odvečne” vire dohodkov. Pomembno mu je bilo varovanje zasebne lastnine, omilil je stroge zakone. Ustanovil je škofijo Nyitra in odpustil neuke župnike. Bil je madžarski kralj, okronali pa so ga tudi za hrvaškega kralja. Za legitimizacijo hrvaškega kraljevega naziva se je moral odpovedati pravici investiture (imenovanja škofov). Njegov brat Álmos se mu je nenehno, vendar neuspešno upiral.

Andrej II. (1177–1235) je bil vladar Madžarske med letoma 1205 in 1235. Njegova vladavina je ena najznamenitejših obdobij v madžarski zgodovini. Andrej II. je želel s svojo energično zunanjo politiko zasesti ves balkanski svet, osvojil je številne sosednje pokrajine. Njegovo najpomembnejšo dejanje je bila izdaja Zlate bule, ki je mejnik v zgodovini madžarske zakonodaje. Zlate bule potrjujejo uredbe Štefana I., ustanovitelja države. V njih so zapisane pravice servientov (tj. družbenega sloja, kasnejših plemičev). Štefan I. je uzakonil pravico plemstva do upora ter omejil politični vpliv tujcev. Na zbirko uredb je vse do leta 1916 – do vladavine zadnjega madžarskega kralja – zaprisegel vsak kralj.

Oglej si film.
https://www.youtube.com/watch?v=IlQzzOe0_i8&list=PL3078A9E84C018DCD

Béla IV. (1206–1270) je leta 1235 podedoval prestol od svojega očeta Andreja II. Béla si je prizadeval osvojiti tudi ozemlja, ki so bila nekoč že osvojena. Njegove načrte so prekrižali pohodi Mongolov. Mongolski imperij se je širil, Mongoli so pod vodstvom Batu kanana pustošili državo. Posledica pohodov je bila na pol opustošena država z ogromno človeškimi žrtvami. Bélo IV. omenjajo kot drugega ustanovitelja države. Naselil je zapuščene predele države in dal sezidati kamnite gradove – v tem času so zazidali grad Budim.

Strokovna literatura: Kristó Gyula 2003. Magyarország története 895–1301, Osiris Könyvkiadó: Budapest.

Oglej si film o zadnjih desetletjih Árpádovcev.
https://www.youtube.com/watch?v=bhJrRCYgIJk&list=PL3078A9E84C018DCD

V madžarski zgodovini ima sveta krona poseben pomen. V srednjem in tudi v novem veku so jo omenjali kot krono svetega Štefana. Po modernih raziskavah je spodnji del krone iz zlatega obroča, na njem je grški napis, ena njenih loščenih slik prikazuje Gézo I. Prvotno je bil ženski diadem, na Madžarsko so jo prinesli kot darilo bizantinskega cesarja.

V srednjem veku se je okrog krone svetega Štefana izoblikoval svojevrsten kult. Kraljevi oblasti niso več pripisovali božanskega izvora, saj je bil vladar izvoljenec ljudstva. Sveta krona je bila od XV. stoletja tudi simbol madžarske države in državne oblasti.

Ozemlje (država) je last svete krone, državni voditelj (ali poglavar) lahko v državi posestvuje z njeno pomočjo, v kolikor ni pravnega dediča, se ozemlje prenese na krono. Sveto krono so nosili samo v času kronanja (v rabi je bila kot posvetivena krona). Kriterij ustoličenja novega kralja je bil, da ga okronajo s sveto krono, kronanje pa opravi esztergomski nadškof v baziliki v Székesfehérváru.