Sosednji narodi in kulture

Ferenc Puskás (rojen Ferenc Purczeld, poznan z vzdevkom Puskás Öcsi) je eden izmed najbolj znanih Madžarov vseh časov. Kot šestnajstletnik je začel igrati nogomet pri članskem moštvu Kispest NB I, nato pa so ga povabili v novonastalo madžarsko reprezentanco. Na Olimpijskih igrah leta 1952 v Helsinkih je bil kapetan madžarskega moštva, s katerim je osvojil zlato medalijo. Med revolucijo 1956 je Öcsi zapustil državo. Na Dunaju in v Italiji je preživel obdobje, ko mu je FIFA izrekla prepoved igranja. Na presenečenje vseh je sklenil pogodbo z Real Madridom, prvim moštvom tistega časa. Tako je kot enaindridesetletnik spet dobil svoje mesto med najboljšimi igralci sveta. V najupešnejšem moštvu Evrope je kot superzvezda igral deset let.

Kljub temu da v madžarski reprezentanci ni smel igrati nikoli več, velja njegovih 84 golov na 85 tekmah še danes za svetovni rekord. Pri Madridu so sledili novi rekordi: v finalu Lige prvakov leta 1960 je bil uspešen štirikrat, v finalu leta 1962 pa trikrat. Po madžarskih uspehih je tudi v Španiji postal štirikratni kralj golov. Po seštevku vseh njegovih dosežkov je najupešnejši strelec vseh časov. Ferenc Puskás je kot trener prepotoval svet, delal je na vseh kontinentih. Svoj največji upeh je doživel z grškim moštvom Panathinaikos. Z dokaj amaterskim moštvom je leta 1971 prišel v finale Lige prvakov, s katerim ni mogel premagati le najboljšega moštva tistega časa, Ajax. Na koncu svoje kariere se je vrnil v demokratično Madžarsko. Za štiri tekme je kot nekakšno moralno zadovoljstvo prevzel vlogo selektorja, nato pa leta deloval v madžarski športni diplomaciji. Njegovo zdravstveno stanje se je hitro poslabšalo. Športnik naroda je umrl 17. novembra 2006 (http://www.puskas.com/hu/eletrajz.html).

http://static.nol.hu

Mnogi menijo, da je bilo Zlato moštvo med letoma 1950 in 1954 najboljša reprezentanca vseh časov. Moštvo je leta 1952 pod vodstvom kapetana Ferenca Puskásija doseglo zlato olimpijsko medalijo, v naslednjih letih pa na evropskem prvenstvu premagalo Italijane. Na „tekmi stoletja” so premagali angleško reprezentanco; rezultat tekme Anglija : Madžarska je bil 3 : 6, na povratni tekmi v Budimpešti pa je madžarska reprezentanca zmagala s 7 : 1. Moštvo je na tekmah zaporedoma zmagovalo vse do finala svetovnega prvenstva. V Bernu je nepričakovano in nesrečno izgubilo proti Južni Nemčiji, tako da Puskás ni mogel prevzeti trofeje, prevzel je „le” srebrno medalijo. Po revoluciji leta 1956 je večina igralcev emigrirala v tujino.

Člani Zlatega moštva: József Bozsik, László Budai, Jenő Buzánszky, Zoltán Czibor, Gyula Grosics, Nándor Hidegkuti, Sándor Kocsis, Mihály Lantos, Gyula Lóránt, Ferenc Puskás, József Zakariás. Menjava: Sándor Gellért; Géza Gulyás, Béla Kárpáti, Pál Várhidi, Imre Kovács, Ferenc Szojka, Ferenc Tóth II., Péter Palotás, Lajos Csordás, Mihály Tóth, Ferenc Machos. Selektor: Gusztáv Sebes.

http://www.hatharom.com

Oglej si oddajo Sportmúzeum o Jenő Buzánszky.
https://www.youtube.com/watch?v=jMBHuE6Pe3I

Alfréd Hajós (izvirno Arnold Guttmann) je leta 1896 na prvih novodobnih olimpijskih igrah v Atenah zmagal v plavanju na 100 in 1200 metrov; bil je prvi, ki je osvojil prvo in drugi zlato medaljo v madžarski športni zgodovini. Leta 1899 je diplomiral kot arhitekt, zaključil je aktivno športno kariero, delal kot športni novinar oziroma kot član Madžarske olimpijske komisije podpiral šport. Igral je na prvi tekmi madžarske reprezentance. Jeseni 1906 je bil selektor dveh tekem. Kot arhitekt je delal v pisarni Ignáca Alpárja, nato pa Ödöna Lechnera. Leta 1907 je odprl samostojno pisarno. Bil je uspešen na natečajih, kjer je dobil predvsen naročila na podeželju. Leta 1924 je skupaj z Dezsőjem Lauberom na Olimpijadi v Parizu dobil srebrno medalijo za načrt stadiona. Njegova glavna dela: hotel Aranybika (Debrecen), Stadion UTE (Újpest, Megyeri út) in Nemzeti Sportuszoda (Budimpešta, Margaretin otok, madž. Margitsziget) (http://kulturport.hu/tart/rcikk/f/0/145132/1).

Športno-kopališčni center Hajós Alfréd Uszoda