Sosednji narodi in kulture

Vzpon filmske zgodovine Združenih držav Amerike se je začel s pojavom celovečernih nemih filmov. Adolph Zukor (1873−1976) je leta 1906 predstavil prvi film, sestavljen iz več filmskih svitkov. Kot petnajstletnik je prišel v Združene države; pri dvajsetih letih se je začel ukvarjati s filmom. Ustanovil je svoje podjetje in ga leta 1916 združil s podjetjem Jessyja L. Laskyja. K uspehu Paramount Pictures je prispeval, ko je kupil 500 kinematografov ter začel prodirati v Evropo. Leta 1949 je dobil oskarja za življenjsko delo.

Celovečerni filmi so spremenili kinematografijo. Odpirale so se možnosti za snemanje dražjih filmov, ki so bili – v nasprotju s skrajšanimi kratkimi, v cenenih prostorih predstavljenimi filmi – namenjenimi srednjemu sloju. Pojavili so se elegantni kinematografi, filmi so bili na mnogo višjem tehničnem nivoju, rodile so se filmske zvezde. Pri tem razvoju je imel Zukor izredno pomembno vlogo, tako kot njegov sonarodnjak William Fox oziroma Vilmos Friedman iz Tolcsve (Madžarska).

William Fox (1879−1952) je v Brokklynu kupil četrtdolarsko gledališče (obiskovalci so lahko za štiri dolarje gledali film 3 minute). Kmalu je razpolagal s celo mrežo tovrstnih gledališč na Broadwayju. Leta 1914 je ustanovil Fox Film Company, leta 1920 pa v Hollywoodu sezidal svojo filmsko tovarno. Z dobrim poslovnim čutom za oglase in z vzbujanjem pozornosti medijev je oblikoval zvezde. Njegova produkcija z naslovom Movietone News je prvi uspeh zvočnega filma (Gazdag, Gervai szerk. 2004: 54).

Igralec Béla Lugosi (Béla Blaskó 1882−1952) je leta 1920 zapustil Madžarsko. Od leta 1927 je na Broadwayju igral vlogo grofa Drakule in s tem ustvaril modo in kult.

Mihály Kertész (Michael Curtiz, 1888−1962) je leta 1921 prišel v stik s filmom. Leta 1927 je sklenil pogodbo z Warner Brothersom in med drugim režiral film Casablanca (Gazdag, Gervai szerk. 2004: 55), za katerega je leta 1942 prejel oskarja.

Bratje Korda imajo v izredno pomembno vlogo v zgodovini madžarske, angleške in ameriške kinematografije. Sándor Korda (1893−1956) je v Angliji ustanovil Londonsko filmsko podjetje. Zoltán Korda (1895−1961) je režiral film A dzsungel könyve, po Kiplingovem romanu. Vince Korda (1897−1979) je bil scenograf (Gazdag, Gervai szerk. 2004: 56).

http://www.dvdbeaver.com

George Cukor (1899−1983) se je rodil madžarskim staršem v New Yorku. Svojo kariero je začel v gledališčih na Manhattnu, nato pa se leta 1929, na začetku obdobja zvočnega filma, preselil v Hollywood. Tu je dolgo delal kot dramaturg. Prvi uspeh kot režiser je dosegel leta 1933 s filmom Little Women. Pred vojno je režiral veliko pomembnih filmov: David Copperfield (1935), Romeo in Julia, 1936), The Philadelphia Story (1940), Gaslight (1944), Born Yesterday (1950). Po vojni je doživljal uspehe s Spencer Tracy in Katherine Hepburn; njegovo delo iz leta 1954 je film A Star is Born. Leta 1964 je dobil oskarja za režijo filma My Fair Lady.

Glasbo Miklósa Rózse (1997−1995) poznamo predvsem iz kinomatografov, čeprav je poleg tega tudi komponiral. Terry Teachout, glasbeni kritik Tima, je njegovo glasbeno kompozicijo za violino Op. 24 uvrstil med 50 najpomembnejših glasbenih kompozicij. Svojo kariero je začel v Angliji, poleg bratov Korda. Med drugim je napisal glasbo za filme, kot so Ben Hur, El Cid in Hitchcockov Spellbound. Trikrat je bil nagrajen z oskarjem (http://www.miklosrozsa.org).

Béla Balázs (1884−1949) je najprej pisal pesmi in drame, nato pa se je ukvarjal s teorijo filma. Leta 1924 je izšlo njegovo delo z naslovom Viden človek, ki je postalo mednarodno priznana strokovna literatura na področju teorije filma. Leta 1931 se je odselil v Moskvo, leta 1945 pa nazaj na Madžarsko, kjer je podpiral filmsko industrijo, poučeval in izdelal načrt za ustanovitev Filmskoznanstvenega inštituta (Gazdag, Gervai szerk. 2004: 58).