Madžarska književnost
6. stran
Madžarska književnost v prvi polovici 20. stoletja
Po avstro-ogrski pogodbi leta 1867 je hitro pomeščanjenje Madžarsko spremenilo. Začele so se zidati železnice in ceste, ustanavljati tovarne. Industrijski razvoj in pomeščanjenje pa nista prinesli demokratične preobrazbe. Na začetku 20. stoletja so mnogi, v upanju novih možnosti, odšli v Ameriko.
Mejnik v prenovi književnosti 20. stoletja je časopis Nyugat (Zahod). Prva številka je izšla 1. januarja leta 1908. Prvi urednik je bil Ernő Osvát, po poklicu kritik, ki je odločal o tem, katera dela bodo objavljena. Nova generacija piscev se je književnosti približevala z estetsko in ne s politiko. Ugledni častnik je po Osvátovi smrti vodil Mihály Babits, pomagal mu je Zsigmond Móricz. Babitsova smrt je za častnik pomenila konec. Kot naslednik častnika se pojmuje časopis Magyar Csillag (Madžarska zvezda), urednik je bil Gyula Illyés.
Pobrskaj po izvodih Nyugata.
http://epa.oszk.hu
S klikom na slike boš spoznal prvo generacijo piscev Nyugata.
Endre Ady (1877−1919)
http://dorysmay.lapunk.hu
Endre Ady (1877–1919) je pomemben predstavnik moderne madžarske lirike. Na začetku svoje književne poti je zanj značilna tragična zavest poslanstva in zapriseženost k mučeništvu. Njegove pesmi imajo novo zvočnost, jambične oblike uporablja prosto. V njegovem pesništvu imajo velik pomen strast in želja po ljubezni (to so psalmi Lédi), božje pesmi ter pesmi o madžarskem narodu (Gintli Tibor: Az irodalom rövid történetei II. A realizmustól máig. Jelenkor, Pécs 2007).
Njegova pesem Vér és arany je prevedena tudi v slovenščino: Kri in zlato (prevedel: Jože Hradil).
Poslušaj pesem Ember az embertelenségben v recitaciji Zoltána Latinovitsa.
http://www.youtube.com/watch?v=GO55GtXz8qA
Poslušaj pesem Héja-nász az avaron v recitaciji Zoltána Latinovitsa in Lászla Sinkója.
https://www.youtube.com/watch?v=FvyzqI4qCCM
Poslušaj pesem v Elbocsátó szép üzenet v recitaciji Géze Hegedűsa D.
http://www.youtube.com/watch?v=gBvLoKsf8gk
Mihály Babits (1883−1941)
http://upload.wikimedia.org
Mihály Babits (1883–1941) je izdal dve veliki pesniški zbirki (Levelek Iris koszorújából – Pisma iz Irisinega venca – 1909, Herceg, hátha megjön a tél is – Princ, mogoče pa le pride zima − 1911). Obravnava velika, pomembna vprašanja: kaj je svet in kaj je njegov pomen, različnost ali enakost. Avtor se je posvetil ureditvi svojih pesniških zbirk, ker je menil, da imajo pesmi skupen pomen. Za njegova začetna dela so značilne različne teme, tonalitete, stili in različnost pesniških oblik, uporablja nenavadne rime. Po prvi svetovni vojni je postal njegov nazor mračen in turoben. Umaknil se je. V njegovem pesništvu se pojavijo nove teme – okrepi se socialna občutljivost. V njegovih zadnjih, poznih delih se pojavi bližajoča se smrt ter strah pred njo (2008. Gintli Tibor: Az irodalom rövid történetei II. A realizmustól máig. Jelenkor, Pécs 2007).
Poslušaj pesem Esti kérdés (Vprašanje zvečer) v pesnikovi recitaciji.
http://www.youtube.com/watch?v=tsS458gIxKo
Poslušaj pesem Húsvét előtt (Pred veliko nočjo) v recitaciji Zoltána Latinovitsa.
http://www.youtube.com/watch?v=HWR-GyzDL58
Zsigmond Móricz (1879−1942)
http://www.mek.oszk.hu
Dela Zsigmonda Móricza vzbujajo v bralcu močne občutke, saj avtor v svojih delih realistično prikazuje nasilje in človeško telo. Njegova proza je realistična in naturalistična. Pripovedovalec je tisti, ki vse zna, zato dela delujejo didaktično. Besedila so sestavljena iz realistične in mitične naracije. Književni junaki imajo dvojno osebnost, so značilne figure zgodovinsko-družbenega časa in mitizirani junaki obenem. Jezikovna intenziteta besedil se uresničuje prek dvogovorov in prostega premega govora, dialogi so obenem dogajanje (novela Barbárok (Barbari)) (Gintli Tibor: Az irodalom rövid történetei II. A realizmustól máig, Jelenkor, Pécs 2007).
Oglej si film Pillangó (Metulj), ki je bil posnet po romanu Zsigmonda Móricza.
https://www.youtube.com/watch?v=tdvaO1qEZNg
Oglej si film z naslovom Árvácska (Sirotica).https://www.youtube.com/watch?v=rb2F5vI3KAs
Dezső Kosztolányi (1885−1936)
http://www.irasmuvek.hu
Pesništvo Dezsőja Kosztolányija (1885–1936) spada v moderno pesništvo. Izdal je dve pesniški zbirki: A szegény kisgyermek panaszai (Pritoževanje majhnega revnega otroka) (1911) in Számadás (Obračun) (1935). V njegovih pesmih se srečujeta končnost in neskončnost, fiktivni prostor, ki želi zapolniti praznino, ki jo povzroča neobstoječa transcendenca. Njegovo pesništvo postane v tridesetih letih klasično; ozavesti se minulost. Pesnik kljub temu opeva lepoto življenja. Govor in besedilo njegovih novel ter romanov označujejo točnost, ironija in popolna jezikovna ekonomičnost (Gintli Tibor: Az irodalom rövid történetei II. A realizmustól máig. Jelenkor, Pécs 2007).
Njegov roman Nero, a véres költő je preveden tudi v slovenščino – Neron, krvavi pesnik (prevedla: Marjanca Mihelič).
Oglej si video o Dezsőju Kosztolányiju in njegovi ženi.
http://www.youtube.com/watch?v=H-6kdto77RQ
Poslušaj pesem Hajnali részegség (Pijanost ob zori) v recitaciji Zoltána Latinovitsa.
http://www.youtube.com/watch?v=0HEIbHNpQL8
Oglej si film, ki je bil posnet po romanu Aranysárkány (Zlati zmaj).
http://www.youtube.com/watch?v=fni3sm2zVXw
Miklós Radnóti (1909−1944)
http://www.radnotiiskola.hu
Miklós Radnóti (1909−1944) je najbolj brani madžarski pesnik. Prve tri pesniške zbirke so avantgardistične, in sicer s pogumno oblikovanimi slikami. S pesniško zbirko Újhold (Novi mesec) se njegov stil spremeni, pesmi so enostavnejše. S sledečimi zbirkami se vrne k strožjim pesniškim oblikam. V zadnjih letih na novo odkrije antično zvrst eklogo. Le malo vprašanj ostane neodgovorjenih. Ker je bil Miklós Radnóti Žid, so ga deportirali, a pisati kljub temu ni odnehal. Tedaj so nastale pesmi, kot Á la recherce …, Erőltetett menet in Razglednicák v slovenskem prevodu: Razglednice: izbrane pesmi (prevedla: Jože Hradil in Kajetan Kovič).
Poslušaj 7. eklogo v recitaciji Zoltána Latinovitsa.
http://www.youtube.com/watch?v=SlwL1foUTpk
Poslušaj pesem Nem tudhatom (Ne morem vedeti) v recitaciji Zoltána Latinovitsa.
http://www.youtube.com/watch?v=V5u_zjBWI2k
Attila József (1905-1937)
http://www.mek.oszk.hu
Na pesništvo Attile Józsefa (1905–1937) so imeli velik vpliv zahodni pisatelji in avantgarda. V začetnih pesmih se pojavijo madžarski narod, madžarsko ozemlje in usoda kmetov. Kasneje se bolj zanima za delavce. V pesniški zbirki Külvárosi éj (Noč v predmestju) temo bojev med družbenimi sloji zamenja resignacija. Pesmi, ki so nastale po letu 1937, so povzetek njegovega pesništva, govorijo o tem, da je usoda posameznika in skupnosti brezupna: Karóval jöttél…, Talán eltűnök hirtelen…, Íme, hát megleltem hazámat… (Mohácsy Károly: Színes irodalom: a középiskolások 12. évfolyam számára. Krónika Nova, Budapest, 2009).
Nekatere njegove pesmi so prevedene v slovenščino:
Tudtam − Vedel sem,
Születésnapomra − Mojih dvaintrideset let,
Hazám − Moja domovina,
Ringató − Zdramitve,
Medáliák – Medaljoni,
Mint hal a hálóban − Kakor riba v mreži ,
Válogatott versek − Izbrane pesmi.
Poslušaj pesem Eszmélet (Zavest) v recitaciji Zoltána Latinovitsa.
http://www.youtube.com/watch?v=AZkJ0aPDKZk
Poslušaj pesem Nagyon fáj (Zelo boli) v recitaciji Zoltána Latinovitsa.
http://www.youtube.com/watch?v=-iNMHgNNtEk
