Madžarska književnost
2. stran
Madžarska baročna književnost
A fertődi Esterházy-kastély barokk épülete
http://edesotthon.blogspot.com
Začetek in konec baroka je težje določiti kot začetek in konec renesanse. Obdobje baroka zajema čas med 16. in 17. stoletjem. Izvor besede barok izvira iz umetnosti izdelovanja nakita in pomeni ′nepravilna oblika, poseben kamen, biser′. V nasprojtu s popolnostjo renesanse in z njenim klasicizmom so za barok značilni skrajni občutki in pretirana okrašenost.
Oglej si video in poslušaj baročno glasbo. https://www.youtube.com/watch?v=VFAkni75XSw
Naredi virtualni sprehod po baročni cerkvi cistercijanske opatije v Zirciju.
http://partiscum.hu/itb/tura/zirc/zirc.html
Reformacija je podpirala nastanek književnih del v maternem jeziku. Gáspár Károli je v madžarščino prevedel Biblijo (1590). Z vidika književnosti je pomembno dopisovanje med vodilnimi osebami reformacije in katolicizma. V baroku so se začele širiti različne epične in lirične zvrsti.
Najpomembnejša predstavnika madžarske baročne književnosti sta Péter Pázmány in Miklós Zrínyi. S klikom na slike boš o njiju izvedel več.
Pázmány Péter (1570–1637)
https://upload.wikimedia.org
Péter Pázmány (1570–1637) se je rodil v Váradu, v protestanski družini. Učil se je Cluju, Krakovu, na Dunaju in v Rimu. Nekaj časa je deloval v semenišču na Dunaju, v Trnavi (na Slovaškem) je ustanovil univerzo. Bil je vzgojitelj sirot družine Zrínyi. Njegov cilj je bil doseči kulturno in politično enotnost Madžarske. Napisal je ogromno teoloških del, predvsem pridige in molitvenike. Eno njegovih najpomembnejših del je Kalauz..., (Sprevodnik...,). Prevedel je Tamás Kempisovo delo Imitatió (Imitacija). Njegovo najpomembnejše literarnozgodovinsko delo je Öt szép levél (Pet lepih pisem).
Az Isteni igazságra vezérlő Kalauz első kiadása, (Pozsony, 1613)
http://mek.oszk.hu
Zrínyi Miklós (1620–1664)
http://enciklopedia.fazekas.hu
Miklós Zrínyi (1620–1664) se je rodil v Čakovcu (madžarsko Csáktornya). Njegova družina izvira iz Dalmacije. Od kralja Ludvika I. (Velikega) je družina dobila grad Zrin – od tod izvira družinsko ime. Od 15. stoletja se je družina spopadala s Turki. Tudi Miklós Zrínyi je bil vojak in politik, ki je s svojim književnim delom Szigeti veszedelem (Bitka pri Szigetu) postavil spomenik svojemu pradedu. Učil se je v Grazu, na Dunaju, v Trnavi; njegov učitelj je bil Péter Pázmány. Poleg hrvaščine in madžarščine je govoril še nemško, latinsko, italijansko in turško. Leta 1647 je postal ban. Poudarjal je pomen sodelovanja narodov. Umrl je v tragični lovski nesreči; ubil naj bi ga ranjen veper. V naslednjih stoletjih, predvsem pa v času reformacije, je bil zelo priljubljen. Danes ga uvrščajo med velike predstavnike madžarske književnosti (Diószegi Endre: Irodalom: 9. évfolyam. Krónika Nova, Budapest, 2003).
Oglej si vidoe o Zrínyijevi smrti (A magyar regék és mondák - Madžarske pripovedke in in legende). https://www.youtube.com/watch?v=CCJa9uo02jM
