Madžari v Sloveniji
Znamenitosti v Prekmurju
S klikom na sliko boš spoznal znamenitosti!
Pisni viri lendavski grad prvič omenjajo leta 1192, današnjo obliko je dobil v 18. stoletju. Družina Esterházy ga je dozidala v podobo s tlorisom v obliki črke „L”, v čast cesarju Leopoldu I.. Od leta 1973 deluje v prostorih gradu Galerija-Muzej Lendava. V muzeju je arheološka, zgodovinska in etnografska stalna razstava. Spominsko sobo ima najznamenitejši lendavski kipar György Zala (http://www.lendava-vabi.si/grad_hu.html).
Gledališka in koncertna dvorana, Lendava
Lendavsko Gledališko in koncertno dvorano je načrtoval Imre Makovecz (več o njem lahko izveš tukaj). V dvorani s 444 sedeži, velikim odrom in profesionalno opremo prikazujejo gledališke, glasbene in plesne predstave (http://www.lendava-vabi.si/gkdvorana_hu.html).
Cerkev svete Katarine v Lendavi
Prvo lendavsko cerkev, sezidano na koncu XII. stoletja so uničili Tatari. Na začetku XVI. je na severni meji mesta János Bánffy ustanovil samostan in cerkev, katero so uničili Turki. Predhodnico cerkve svete Katarine je sezidal Kristóf Bánffy, katero so leta 1608 sezidali v spomin boja proti Turkom. Družina Esterházy, ki je podpirala katolicizem, je na mestu današnje cerkve sezidala manjšo, nato pa med leti 1749 in 1751 današnjo cerkev svete Katarine (http://www.lendava-vabi.si/cerkev_hu.html).
Kapelica Svete Trojice v Lendavskih goricah
Nekoč je na delu Lendavskih goric imenovanem Csonka-domb ('zlomljen hrib') stala vojaška utrdba. Danes stoji na tem mestu v baročnem stilu zazidana kapelica Svete Trojice. Gradnjo je v največji meri podpirala družina Gludovácz, omenjajo pa tudi Mihaela Hadika, katerega mumija se nahaja v stekleni krsti v kapelici. Po ljudskem izročilu je bil junak bojev proti Turkom leta 1603, po mnenju zgodovinarjev je živel mnogo kasneje. Poleg kapelice se nahaja najstarejše lendavsko pokopališče (http://www.lendava-vabi.si/trojica_hu.html).
Z gradnjo lendavske sinagoge so začeli leta 1866, v času delovanja rabija Mózesa Schacherlesza. Zgradba je poleg mariborske sinagoge edina obstoječa sinagoga v Sloveniji. V njenih prostorih je stalna razstava o zgodovini lendavskih Židov. (Izmed 220 mobiliziranih Židov v času II. svetovne vojne se jih je vrnilo le 18). Trenutno služi stavba kulturnim namenom (http://www.lendava-vabi.si/sinagoga_hu.html).
Podeželjska hiša se nahaja v Kriplivniku blizu slovensko−madžarske meje (Bajánsenye−Hodoš). Stavba je najlepša podeželjska hiša z bogato zbirko v krajini Őrség. Razstavljene predmete so zbrali domačini in s pomočjo sodelavcev muzeja v Körmendu (Körmendi Vármúzeum) uredili (http://wikimapia.org/12382700/hu/Kapornaki-t%C3%A1jh%C3%A1z).
Hiša Györgya Dobronokija v Dobrovniku
V hiši Györgya Dobronokija v Dobrovniku se nahajajo stari predmeti, dokumenti, pohištvo in oblačila. Hiša je spomenik Györgyu Dobronokiju, prvemu rektorju Univerze v Trnavi (Slovaška), ki je v XVII. stoletju živel v njej. V njej so razni dokumenti o Györgyu Dobronokiju, o njegovem življenju, o dobrovniški župniji, o cerkvi svetega Jakoba (http://www.bukovniskojezero.si/hu/dobronak/a-dobronoki-gyorgy-haz-neprajzi-gyujtemeny/). V njenih prostorih je pred veliko nočjo razstava velikonočnih prihov, ki jih pripravijo domačini.
Židovsko pokopališče v Dolgi vasi
Židovsko pokopališče v Dolgi vasi je najbolj ohranjeno tako pokopališče v Sloveniji. Od leta 1850 so Židje sem pokopavati svoje pokojne. Nekoč je imelo kamnito ograjo, danes stojijo samo še njeni ostanki. Poleg nagrobnikov s hebrejskim napisom iz prejšnjega stoletja je najstarejši, na katerem se vidi ime pokonega ter letnica smrti, pokojne Lipótné Kreucz, ki je umrla 3. junija 1861. (http://www.muemlekem.hu/hatareset?id=1047).
V Prosenjakovcih je na začetku XIX. stoletja družina Batthyány sezidala dvorec, katerega zadnji lastnik je bila družina Matzenau. Žal je danes dvorec v zelo slabem stanju, kmalu bo propadel, ogromna drevesa in rastline bodo popolnoma zarasle dvorec.
V Beltincih se nahaja nekdanji grad Zichy in župnijska cerkev svetega Ladislava s pogrebno kapelico družine Zichy. Štirikotno obliko gradu so sezidali v XVII. stoletju, tako ima grad štiri okrogle kotne stolpe.
V Gornji Lendavi (Grad na Goričkem) stoji največji slovenski grad (s 365 prostori), ki je bil nekoč v lasti plemiških družin Széchy, Nádasdy, Széchenyi itd.. Z evropskimi sredstvi so leta 1991 začeli s prenovo gradu. Trenutno je tu središče Naravnega parka Raab, Narodnega parka Őrség in Krajinskega parka Goričko. V gradu se nahaja razstava davnih rokoldelskih poklicev. Prenova gradu poteka tudi sedaj
(http://osszefogas.lapunk.hu/?modul=oldal&tartalom=1171852).