Madžarska umetnost
Madžarski arhitekti 1
Stavbe lahko podajo odločilen videz nekemu mesto ali naselju. Njegovi ustvarjalci so manj znani kot slikarji, saj so ta dela nepremična in se ne razstavaljajo na razstavah. Ta tej strani boš spoznal znane madžarske arhitekte. S klikom na posamezni portret arhitekta boš spoznal stavbe, ki jih je načrtoval.
Mihály János Pollack
http://upload.wikimedia.org
József Hild
http://upload.wikimedia.org
Frigyes Schulek
http://www.magyaralmas.hu
Ödön Lechner
http://mek.oszk.hu
Mihály János Pollack (1773−1855) je veliki arhitekt madžarskega klasicizma. S pripravo fasade županijske hiše v Székesfehérváru je ustvaril prototip klasicističnih županijskih hiš. Njegova glavna dela so: evangeličanska cerkev na Deákovem trgu, staro Zabavišče (Vigadó), Narodni muzej v Budimpešti (Ki kicsoda a művészetben. Laude Kiadó: Budapest. 1997).
Evangeličanska cerkev na Deákovem trgu
http://upload.wikimedia.org
Glavni vhod nekdanje županijske hiše v Szekszárdu
http://upload.wikimedia.org
Fasada Madžarskega narodnega muzeja
http://upload.wikimedia.org
József Hild (1789−1867) je eden najpomembnejših predstavnikov madžarske klasicistične arhitekture. V samem Peštu je pripravil načrte za 917 stavb. Znameniti so njegovi hiše, palače in hoteli v Peštu. Poleg tega je načrtoval podeželjske kurije ter izvajal cerkvena naročila. Med njegova glavna dela spadata tudi tovarna Valero in Cesarsko kopališče v Budimpešti (Ki kicsoda a művészetben. Laude Kiadó: Budapest. 1997).
Dvorišče Cesarskega kopališča leta 1842
http://upload.wikimedia.org
Palača Lloyd okoli 1887
http://upload.wikimedia.org
Palača Nákó leta 1903
http://upload.wikimedia.org
Z gospodarskim razvojem okoli leta 1900 se je arhitektura dvignila na evropsko raven. Mojstri konzervativnega nazora so bili Imre Steindl, Frigyes Schulek in Alajos Hauszmann. Modernejši predstavniki tega obdobja sta npr. Ödön Lechner in Károly Kós (http://mek.oszk.hu/02100/02185/html/431.html).
Imre Steindl (Pešt, 1839−Budimpešta, 1902) je madžarski arhitekt XIX. stoletja. Načrtoval je Trgovinsko in industrijsko banko, Novo mestno hišo in cerkev svete Elizabete na Trgu vrtnic v Budimpešti. Vodil je obnovo cerkve v Jáku in katedrale v kraju Kassa. Njegovo najpomembnejše delo je stavba Parlamenta (madžarsko Országház, dobesedno Državna hiša) na obrežju Donave.
(http://www.rubicon.hu/magyar/oldalak/1839_oktober_29_steindl_imre_szuletese/).
Parlament
http://www.panoramio.com
Cerkev svete Elizabete, Trg vrtnic
http://www.erzsebetvaros.hu
Frigyes Schulek (Pešt, 1841−Balatonlelle, 1919) se je arhitekturno izobraževal na Dunaju, s svojimi sošolci je ustanovil avtodidaktno združbo, ki je kasneje zaslovel kot dunajski arhitektni forum. Po avstro-ogrskem sporazumu je prišel domov na Madžarsko. Restavriral je Matjaževo cerkev v Budimpešti, cerkve v Jáku, Zsámbéku, Lébényu, katedrali v kraju Kassa in v Bratislavi, gradove v krajih Árva, Visegrád in Vajdahunyad. Načrtoval je Ribiško trdnjavo v Budimpešti s stopnicami in razgledišče Elizabeta na hribu János-hegy (http://mek.oszk.hu/). Cerkev v Szegedu (Fogadalmi templom, 1914–1930) je dokončal Ernő Foerk.
Ribiška trdanjava s stopnicami
http://www.panoramio.com
Razgledišče Elizabeta
http://muemlekek.info
Katedrala v Szegedu
http://www.budaorsromkath.hu
Ödön Lechner (Pešt, 1845–Budimpešta, 1914) je največji predstavnik madžarske arhitekture s preloma XIX. in XX. stoletja. Pojmuje se ga za izumitelja madžarske secesije. Novi stil je želel uresničiti predvsem v mestni arhitekturi. Opustil je zgodovinske stile, iz ljudske umetnosti je prevzel ornamentne motive ter nekatere hindujske in perzijske oblike (http://artificium-artis.blogspot.com/2011/10/magyar-szecesszio-lechner-odon.html).
Oglej si prispevek o arhitekturi madžarske secesije. (https://www.youtube.com/watch?v=ECE5tLtW-zc)
Inštitut za geologijo
http://www.mult-kor.hu
Muzej obrtniške umetnosti
http://www.eu2011.hu