Madžarska umetnost
3. stran
Madžarsko slikarstvo 3
Prelom v umetnosti XX. stoletja je prinesel kubizem. Umetniki so se srečevali v Parizu, pomemben je bil vpliv Picassa.
Po ustanovitvi umetniške kolonije v Gödöllő (Madžarska) se je pojavila nova generacija umetnikov umetniške kolonije iz kraja Nagybánya: Béla Czóbel in Károly Kernstok sta začetnika avantgarde (oba sta delovala v okviru skupine Nyolcak (Osem).
Lajos Kassák (1887−1967) se je z avantgardo srečal v Parizu in nato na Madžarskem postal vodilna osebnost tega stila.
Lajos Kassák (1887−1967)
http://irodalom.network.hu
Viktor Vasarely (1908−1997)
http://pecs2010.blog.hu
Predstavnika sodobnega slikarstva sta Tibor Csernus in István Mácsai, ekspresionistični avantgardisti pa so Károly Klimó, Lili Ország, István Nádler, Ilona Keserű, Pál Deim, Péter Földi in Endre Szász (https://orszaginfo.magyarorszag.hu/l).
Lili Ország: Labirint. Čakajoči (1977)
http://www.hung-art.hu
Tibor Csernus: Trojni portret (2004)
http://nol.hu
Lajos Kassák je bil pesnik, pisatelj, politični publicist in likovni umetnik. Simpatiziral je z nemškim aktivizmom, svoje nasprotovanje vojni je javno objavljal v časopisih, zato je bil primoran emigrirati na Dunaj. Tam se je ukvarjal s slikarstvom, z svojimi geometrijskimi slikami je najpomembnejši madžarski predstavnik konstruktivizma. Skupaj z likovnim umetnikom Lászlójem Moholyem - Nagyom je v knjigi z naslovom Nove umetnosti (Új művészek) podal pregled predstavnikov avantgarde. Njegov življenjski cilj je bil vključiti madžarske umetnike v evropski ustvarjalni krog.
Lajos Kassák: Ljudski motivi
Vodilni stil dvajsetih let dvajsetega stoletja je bil regularni, monumentalni neoklasicizem rimske šole, njegov najpomembnejši umetnik je bil Vilmos Aba - Novák. Od tega stila se je odmaknil impresionizem Auréla Bernátha in Istvána Szőnyija, ter v strnjenih kompozicijah predstavljena dela Józsefa Egryja in Gyule Derkovitsa.
V Szentendreju je bila leta 1928 ustanovljena umetniška kolonija; njena najpomembnejša umetnika sta Czóbel in Jenő Barcsay.
Po drugi svetovni vojni so madžarski umetniki živeli v prisilni izolaciji, tako so se le posamezniki lahko harmonično razvijali.
Mojstri grafike so Ádám Würtz, János Kass, Arnold Gross in Károly Reich. Viktor Vasarely (1908−1997), izumitelj „op-art” umetnosti, se je rodil v Pécsu, v Parizu pa je postal svetovno znan.
Victor Vasarely (rojen Viktor Vásárhelyi) je po srednji šoli delal v tovarnah, kjer je risal plakate manjših dimenzij. Kot 20-letnik je prišel na akademijo Műhely Akadémia v Budimpešto in prevzel duhovnost šole Bauhaus, ene najvplivnejših umetniških usmeritev XX. stoletja. Leta 1930 se je prijavil na natečaj in odšel v Pariz, kjer se je tudi naselil. Po ustvarjanju nadrealističnih slik (leta okoli 1940), se je začel ukvarjati z „op-artom” oziroma z „optično umetnostjo”. Ta likovna umeritev nima podob in temelji na zamiselnih variacijah osnovnih geometrijskih likov. V domačih umetniških krogih je leta 1969 uspel z razstavo v Umetniški hali (Műcsarnok). Njegovo rojstno mesto Pécs ga je imenovalo za častnega meščana. V Pécsu je od leta 1976 muzej z razstavo njegovih del (Világhíres magyarok 2004. Kossuth Kiadó: Budapest.).
Victor Vasarely: Zebre
http://lambergkastely.hu
Victor Vasarely: Rumena vega
http://kalmanmaklary.com
Oglej si film o Vasarelyju.
http://www.vasarely.hu/
Strokovna literatura:
http://www.vasarely.hu
http://www.vasarely.org
http://cultura.hu/kultura/az-op-art-mester/
