Madžarska glasba
Madžarske ljudske pesmi
Izraz ljudska pesem je prvič uporabil nemški filozof Herder. Njegov pomen: na kmečko življenje vezano, izven kulture meščanstva, melodični zaklad pradavnega izvora, ki živi tudi v današnjih časih. Kultura ljudske glasbe živi, čeprav v različnih oblikah, po celem svetu, pri vseh narodih. Avtor ljudskih pesmi je neznan, širijo se in obstajajo po ljudskem izročilu, prvotno so se navezovali na razne ljudske običaje.
Madžarske ljudske pesmi predstavljajo najstarejšo obliko madžarske ljudske glasbe. Po zbiranju ljudske glasbe v XIX. stoletju so v XX. stoletju začeli s pomočjo fonografa in drugih nosilcih zvoka z znanstvenim zbiranjem in obdelovanjem ljudskih pesmi. Madžarske ljudske pesmi sta kot prva začela zbirati Zoltán Kodály in Béla Bartók, leta 1905. Po stilu lahko ljudske pesmi delimo v dve skupini: stare in nove ljudske pesmi. Stare ljudske pesmi imajo pet glasov in so stari več sto let, novejše ljudske pesmi so sestavljene na sedemstopenji lestvici, nastali so v XIX. stoletju. Med stare pesmi sodijo žalostinka, božično-novoletne in otroške pesmi.
Za madžarske ljudske pesmi je značilno enoglasnot, petstopenjskost, štirivrstična, izometrična kitica (vrstice z istih številom zlogov) in menjava kvinta.
Ljudske pesmi so bili nekdaj in tudi danes v povezavi z visoko glasbeno kulturo. V srednjem veku so jih peli na mašah, v časi dunajskega klasicizma so vplivali tudi na koncertno glasbo. Nekateri narodi danes ponovno odkrivajo, tudi v novi intsturmentaciji vrednost ljudske glasbe (Balázs 2005).
Strokovna literatura:
Balázs István 2005. Zenei lexikon. Corvina Kiadó: Budapest.
S klikom na note bo lahko slišal nekaj madžarskih ljudskih pesmi v izvirni in predelani verziji.
