Sosednji narodi in kulture

Zoltán Kodály (1882–1967)
http://www.rakaszgergely.hu

Zoltán Kodály se je rodil 16. decembra 1882 v Kecskemétu. Leta 1900 je prišel v Budimpešto, kjer je se poleg študija vpisal na skladateljsko smer Državne madžarske kraljevske glasbene akademije. 19 let kasneje je postal namestik direktorja te akademije. Njegova velika zasluga je znanstvena odbelava madžarske ljudske glabe, in izdelave metode, ki nosi njegovo ime. V njegovih skladbah je opazen na novo odkrito melodičnost in ritmičnost madžarsko kmečkih pesmi. Dosti je ustvarjal na področju zborskih pesmi, pisal je predvesm pesmi za otroške zbore, nato tudi za mešane pevske zbore, za soliste in velike orkestre (Psalmus Hungaricus 1923, Budavári Te Deum 1936). V zadnjimi izstopajo njegovi plesi (Marosszéki táncok 1930, Galántai táncok 1933). Njegovi najpomembnejši odrski skladbi sta Háry János (1926) in Székelyfonó (1932), oba sta dramsko predelane ljudske pesmi. (Balázs 2005: 150). Za svoje delo je trikrat dobil nagrado Kossuth-díj. Zoltán Kodály se je ukvarjal z jezikovno kulturo madžarskega jezika.

Strokovna literatura: Balázs István 2005. Zenei lexikon. Corvina Kiadó: Budapest.

http://sajatutad.hu

Poslušaj glasbeno kompozicijo Zoltána Kodálya!

Esti dal

Székelyfonó

Háry János

Bartók Béla (1881−1945)
http://mek.oszk.hu

Béla Bartók je madžarski skladatelj in piasnist, najbolj znani ustvarjalec 20. stoletja. Rodil se je v glasbeni družini, na njegov stil sta imela velik vpliv klasicizem in romantika. Njegova dela so polna nenavadne kombinacij harmonije, divjega ritma, spačenih in grotesknih upodobitev in so tistega časa izvali veliko nasprotovanje. V kasnejših deli se njegova protiromantičnost omili. Bil je predavatelj na Glasbeni akademiji. Poleg madžarske ljudske glasbe je zbiral tudi srednjeevropsko ljudsko glasbo. Trudil se je za ohranitev glasbene dediščine, klasične oblike in zvrsti si je drugače razlagal. Leta 1940 se je odselil v Združene države Amerike.

Strokovna literatura: Balázs István 2005. Zenei lexikon. Corvina Kiadó: Budapest.

Poslušal glasbene kompozicije Béle Bartók!

Este a székelyeknél

A kékszakállú herceg vára

Allegro Barbaro

Metoda Kodály
Nazore Zoltána Kodálya o glasbeni vzgoji oziroma njegove predloge glede poučevanja glasbe imenujemo Metoda Kodály. Glasbeni znanstvenik je menil, da treba že ranega otroštva otroke sistematično in postopno navajati na petje, saj doživlja otrok med 6 in 16 letom starosti svoja stalna glasbena doživetja. Otrok mora s pomočjo glasbil vzljubiti glasbo, in mora spoznati pombebne svetovne glasbenike. S solmizacijo se v otroku ozavestijo razdalje in odnosi med glasovi, to lahko vsak otrok postane glasbeni strokovnjak. http://lexikon.katolikus.hu/K/Kod%C3%A1ly-m%C3%B3dszer.html). Solmizacijski glasovi v slovenščini so: do, re, mi, fa, so, la, ti, do.

Zoltán Kodály je menil, da je naša osnovna naloga ohranitev zaklada naših prednikov, torej ohranitev ljudske glasbe ter dela svetovno znanih skladateljev. Spoznavanje tega vodi skozi učenje glasbe. To je spoznal in razvil najpomembnejšo in najučinkovitejšo glasbeno metodo. Osrednje načelo je, da otroku že v predšolskem obdobju približamo ljubezen do glasbe in razvijamo njihove glasbene zmožnosti. Vsebinska podlaga tega tvori ljudska glasba in v tem duhu nastala dela – delno zahvaljujoč skladateljskemu delu Kodályja. Tehnično se naslanja na usvajanje glasbene pismenosti (pisanje in branje), katere pripomoček je relativna solmizacija. To je leta 1929 povzel v študiji z naslovom Gyermekkarok:

• Glasba naj ima osrednjo vlogo v vzgoji.
• Glasbeni analfabetizem preprečuje razvoj glasbenega izobraževanja in obiskovanje klasičnih koncertov.
• Na pedagoških fakultetah je potrebno izboljšati glasbeno izobraževanje.
• Z otrokovim glasbenim poučevanje je potrebno začeti v otroštvu, samo z najboljšim glasbenim gradivom na njegovem nivoju.
• Dnevno petje je prav tako pomembno kot dnevna telovadba.
• Otrokov glasbeni materni jezik naj bo madžarska ljudska glasba.
• Z glasom, s petjem pridemo do nadarjenih glasbenikov.
• Zelo pomembno je petje v zboru, pri tem naj se uporabljajo izvrstna tuja dela. Madžarsko zborovsko petje naj ustvarijo madžarski skladatelji z uporabo ljudske glasbe.
• Poučevanje glasbe je naloga države, zato ga vlada finančno podpira.

Esti dal je najbolj znano zborovsko delo Zoltána Kodálya, sestavljen iz treh delov, z zgradbo ABA.

Kodályova glasbena igra v enem dejanju Székelyfonó je bila predstavljena leta 1932 v Madžarski državni operni hiši (Magyar Állami Operaház). Njegovo drugo odrsko delo je venček ljudskih pesmi. Najbolj znani del tega je pesem A csitári hegyek alatt, kjer pojeta dekle in fant.

Njegovo glasbeno igro z naslovom Háry János je navdihnila pesnitev z naslovom Obsitos Jánosa Garaya, katero sta leta 1926 Béla Paulini in Zsolt Harsányi z nadaljnimi deli dopolnila. Oseba Háry János je bila resnična, pred revolucijo 1848/49 se je udeleževal trgatev okoli mesta Szekszárd (www.mozaweb.hu).

Je njegova najbolj znano delo za klavir, katero je komponiral leta 1908.

Delo je vrsta misterijskih iger, besedilo je napisal Béla Balázs, leta 1910.

Skladbo za klavir je Béla Bartók napisal leta 1911. Kljub svoji strnjenosti je eno njegovih najpomembnejših del, saj je njegova novost edinstvena.