Madžarska književnost
3. stran
Madžarska književnost v dobi razsvetljenstva
V 18. stoletju se je izoblikoval nov svetovni nazor brez verskih omejitev, ki je bil rezultat dolgega zgodovinskega razvoja. Misleci razsvetljenstva so zavrgli vse, kar je bilo nesmiselno, kljub temu pa večina ni postala ateistična, ker niso znali pojasniti nastanka sveta. Francoski znanstveniki, misleci in umetniki so se lotili velikega duhovnega dela; začeli so pisati Enciklopedijo, ki je zajela vsa spoznanja 18. stoletja. Prebudilo se je tudi madžarsko literarno življenje: pisatelji so debatirali, ustanovili so razna združenja in časopise (Mohácsy Károly: Színes irodalom: a középiskolások 10. évfolyam számára. Krónika Nova, Budapest, 2007).
Leta 1696 so Madžari pregnali Turke in ponovno zasedli Budo. Prestol je prevzela družina Habsburžanov, s čimer sta nemški jezik in kultura močno vplivala na madžarsko umetnost. V težkih zgodovinskih časih je književnost pomenila steber narodne zavesti; v ospredju so bili narodni koncepti, odkrili so ljudsko umentost. Tudi evropska književnost je močno vplivala na literate tistega časa (Szegő János: A short history of Hungarian literature. Budapest 2010).
K duhovnemu razcvetu so pripomogli tudi šole in kolegiji (visokošolske ustanove) oziroma uredba Ratio Educationis iz leta 1775, ki jo je uredila Marija Terezija in je urejala izobraževanje ljudi.
S klikom na slike boš spoznal pomembne predstavnike tega časa.

Mihály Csokonai Vitéz
http://mek.oszk.hu
Mihály Csokonai Vitéz (1773–1805) se je rodil v Debrecenu. Učil se je v kolegiju v Debrecenu, nato pa študiral teologijo. Izstopal je zaradi svojega hitrega dojemanja in izrednega spomina. Njegovo pesništvo je širokega razpona. Za Vitéza sta značilna manierizem in italijanski rokoko. V zrelih letih je postalo njegovo umetniško ustvarjanje bolj sentimentalno.
Poslušaj pesem Az estve (Zvečer) Mihálya Csokonaija Vitéza.
https://www.youtube.com/watch?v=8VmOnrxd02Y
Poslušaj pesem A reményhez (K upanju) Mihálya Csokonaija Vitéza v recitaciji Istvána Lakatosa.
https://www.youtube.com/watch?v=RCsxZBHr_oM
Oglej si predstavo Dorottya, avagy a dámák dialadala a Fársángon (Doroteja oziroma zmaga dam v času pusta) Mihálya Csokonaija Vitéza.
https://www.youtube.com/watch?v=i_dSwYlzQSQ

Dániel Berzsenyi (1776−1836)
http://www.brody.iif.hu
Dániel Berzsenyi (1776–1836) se je rodil v Egyházashetyu. Več kot desetletje je svoje pesmi pisal na skrivaj. Za njegovo umetnost je značilna ponovna obuditev antičnih oblik. Njegove glavne zvrsti so oda, elegija in epistola. Bil je domoljub in pisal o zaskrbljenosti glede obstoja Madžarov. Berzsenyija so klicali madžarski Horac. Osnovne teme njegovih elegij so minljivost, neizbežen konec, strah pred smrtjo, izgorevanje duha po mladosti in odiranost življenja.
Poslušaj pesem A közelítő tél (Prihajajoča zima) Dániela Berzsenyija v recitaciji Györgya Bessenyeija.
https://www.youtube.com/watch?v=EBTF0Xh88l4

Ferenc Kazinczy (1759–1831)
http://media.vendegvaro.hu
Ferenc Kazinczy (1759–1831) si je v prvih dveh desetletjih 19. stoletja prizadeval za nastanek moderne madžarske književnosti. Med svoja najpomembnejša dela je štel svoje prevode. Po ustanovitvi prve madžarske gledališke skupine je začel prevajati dramska dela. Zelo se je navduševal nad gledališčem, ki je prispevalo ne samo k širitvi novih idej, ampak tudi k izobraževanju. V času prestajanja zaporne kazni se je njegov stil spremenil, postal bolj klasicističen. Posledično je moral spremeniti svoj umetniški jezik in stil. Njegov največji dosežek je obnova jezika. Zoperstavil se je staremu, provincialnemu razmišljanju in življenjskemu stilu. Pomebna so njegova pisma, ki jih je izdal v 23 knjigah.
Oglej si prispevek o otvoritvi Muzeja madžarskega jezika (Magyar Nyelv Múzeuma).
https://www.youtube.com/watch?v=p3oj4NplHFw

Muzej madžarskega jezika v Széphalmu
http://vastagbor.blog.hu

http://4.bp.blogspot.com