Madžarska književnost
8. stran
Sodobna madžarska književnost
O kulturnem in političnem sistemu, ki je nastal po drugi svetovni vojni, so v obdobju po letu 1960 v evropski liriki in epiki nastali primerljivi zaključki. V poetični prenovi so sodelovali tako mlajši kot tudi starejši avtorji. Tudi neoavantgarda je prinesla novosti. Ustvarjalci so se osredotočali na prozo, predvsem na pisanje romanov. Razlika med zgodbo in pripovedko je postajala vedno večja. Izoblikovala se je nova, drugačna proza, ki v začetku ni bila uspešna. Najpomembnejše novosti glede načina pripovedovanja so prinesli avtorji Péter Nádas, Imre Kertész in Péter Esterházy (Gintli Tibor: Az irodalom rövid történetei II. A realizmustól máig, Jelenkor, Pécs 2007).
S klikom na slike boš o avtorjih izvedel več.
Imre Kertész (1929−)
http://www.nobelprize.org
Imre Kertész se je rodil leta 1929 v židovski družini. Svoj prvi roman Sorstalanság (Brezusodnost) je pisal 13 let. V svojih delih opodablja aktualnost dogodkov. Roman Sorstalanság so založniki večkrat zavrnili. Pravi pomen romana se je pokazal šele po desetletju. V njem 15-letni fant preživi koncentracijska taborišča v Auschwitzu in Budchenwaldu. Imre Kertész je bil od 80-ih let nagrajen s številnimi madžarskimi in mednarodnimi priznanji, leta 2002 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Njegovi drugi romani so: A nyomkereső, Kaddis a meg nem született gyermekért, A kudarc, Felszámolás.
Njegova romana Sorstalanság – Brezusodnost in Kaddis − Kadiš za nerojenega otroka sta prevedena v slovenščino.
Oglej si film, ki je bil posnet po romanu Sorstalanság (Brezusodnost)!
http://www.youtube.com/watch?v=ILtOQONWXSA
Péter Nádas (1942−)
http://2.bp.blogspot.com
Po letu 1980 so začeli madžarsko prozo prevajati v različne jezike in tako je postala del evropske književnosti. Ta proces se je začel z romanom Emlékiratok könyve (Knjiga spominov) (1986) pisatelja Pétra Nádasa. Njegov umetniški jezik je strog in precizen in kaže na prelom z evropskimi tabuji (pojavijo se tematike homoseksualnosti, erotike, govorice telesa). V svojih delih se ukvarja z židovsko in s krščansko identiteto. V ospredju je diktatura petdesetih in šestdesetih let dvajsetega stoletja (brutalnost med ljudmi). Za njegova dela je značilno vzporedno razmišljanje. Njegova pomembnejša dela so: Párhuzamos történetek, Emlékiratok könyve, Saját halál, Az égi és a földi szerelemről, Egy családregény vége. V slovenščino prevedena dela so: Saját halál – Lastna smrt, A helyszín óvatos meghatározása − Skrbna opredelitev kraja, Egy családregény vége – Konec družinskega romana (Mohácsy Károly: Színes irodalom: a középiskolások 12. évfolyam számára. Krónika Nova, Budapest, 2009., Gintli Tibor: Az irodalom rövid történetei II. A realizmustól máig, Jelenkor, Pécs 2007; Rudaš Jutka 2008. Nádas Péter: Az állatias és az emberies. Jelenkor 51/5. 577–579).
Oglej si si intervju s Pétrom Nádasom.
https://www.youtube.com/watch?v=nINB9RcYcO8
Oglej si intervju s Pétrom Nádasom (v nemškem jeziku) o pisateljevem ustvarjalnem delu.
https://www.youtube.com/watch?v=acyO-Ok0rw0
Poslušaj Nádasovo delo Saját halál (Lastna smrt) v avtorjevi predstavitvi.
https://www.youtube.com/watch?v=kAzeezxfERg
Péter Esterházy (1950−)
http://hungarofest.hu
Péter Esterházy je eden najpomembnejših predstavnikov madžarske postmoderne književnosti. Za njegova dela sta značilnI intertekstualnost in fragmentarnost. Namesto zgodbe je pomembno besedilo, jezik svobodno oblikuje predmet, zgodbo. Označeni in neoznačeni citati, retorične oblike in svojevrstni tipološki postopki zahtevajo od bralca nov, drugačen način interpretiranja. Eno njegovih najpomembnejših del je Harmonia Cælestis; naslov pomeni ′nebeško sozvočje′. Delo je družinski in zgodovinski roman. Interpretacija romana zahteva zaradi številnih intertekstov obsežno splošno znanje. Avtorjevi pomembnejši romani so še: Javított kiadás, Termelési-regény, Függő, A szív segédigéi, Hrabal könyve, Egy nő, Esti (Gintli Tibor: Az irodalom rövid történetei II. A realizmustól máig, Jelenkor, Pécs 2007; Rudaš Jutka 2004. Esterházy pri nas: iz recepcije sodobne madžarske književnosti. Jezik in slovstvo 49/1. 17–27).
V slovenščino prevedena dela so: Egy nő – Ženska, A szív segédigéi: bevezetés a szépirodalomba – Pomožni glagoli srca: uvod v leposlovje, Hrabal könyve – Hrabalova knjiga.
Oglej si predavanje Pétra Esterházyja z naslovom A szavak csodálatos életéből (Iz čudovitega življenja besed).
https://www.youtube.com/watch?v=5VfXjSX94zc
Oglej si intervju s Pétrom Esterházyjem v oddaji Friderikusz most (voditelj oddaje je Sándor Friderikusz).
https://www.youtube.com/watch?v=2YMVk7K2smI
